Bručanu verjamejo na besedo

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), ki se je z ministrstvom za zdravje dogovorila, da bo prevzela nujno helikoptersko pomoč, z njim ni podpisala nobene pogodbe.

Objavljeno
18. december 2006 19.20
Ljubljana - Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), ki se je z ministrstvom za zdravje dogovorila, da bo prevzela nujno helikoptersko pomoč, z njim ni podpisala nobene pogodbe. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik AMZS Boris Perko, so se z ministrstvom za zdravje sporazumeli ustno in verjamejo ministru Andreju Bručanu na besedo, zato so zaenkrat pripravljeni stroške kriti sami. Kar pa se tiče različnih očitkov, je Perko prepričan, da jih je treba ocenjevati v luči interpelacije Bručana.

Osnovni dohodek AMZS je članarina

Perko je zavrnil očitke, da je država kdajkoli financirala AMZS. Kot pravi, je njihov osnovni dohodek še vedno članarina. Je pa AMZS morala pred leti ločiti komercialni del od društvenega in takrat je nastala delniška družba, ki opravlja komercialno dejavnost, katere ves dobiček pa se povrne nazaj v razvoj AMZS.

"V tem konkretnem primeru je bil z ministrstvom za zdravje vzpostavljen partnerski odnos, nobene koncesije ni bilo, ampak je AMZS izbrala po naše najboljšega operaterja v Sloveniji, z njim sklenila pogodbo in s tem prevzela vso odgovornost v državi za nujno helikoptersko reševanje," je povedal Perko. Kot je še dodal, je država dala na razpolago zdravnike, AMZS in Flycom pa sta izurila pilote in posadko. Osnova za to partnerstvo pa je po Prekovih besedah uredba, ki jo je vlada izdala leta 2005 in ki AMZS v primeru nesreč nalaga obveznost, da organizira reševanje.

Ura letenja stane 259.000 tolarjev

Perko je zavrnil očitke, da so helikopterski prevozi, ki jih izvaja avto-moto zveza, za 400 milijonov tolarjev dražji kot prej, ko sta jih izvajali policija in vojska. Primerjalna stroškovna analiza, ki jo je izvedel AMZS, kaže, da je ura letenja v primerjavi z vojsko pri AMZS cenejša, saj namesto 314.000 tolarjev, kot je znašala prej, sedaj znaša 259.000 tolarjev. Prav tako je odzivni čas mnogo hitrejši, saj sedaj namesto 20 minut znaša le 2-3 minute. Ker njegova maksimalna skupna vzletna teža znaša le 2,9 tone, je helikopter dosti manj hrupen, poleg tega pa lahko zaradi manjšega premera rotorja pristane na bolj omejenih terenih.

Helikoptersko pomoč dvigniti na evropsko raven

AMZS si je po Perkovih besedah že vrsto let prizadevala, da bi pri helikopterski pomoči stopila na evropsko raven. "Smo edina država, kjer sta do sedaj reševali vojska in policija, saj prejšnja oblast ni imela posluha za te reči," je izpostavil Perko. Kot pravi, sta vojska in policija svojo nalogo več kot izvrstno opravljali, vendar z organizacijo, kakršna je bila, več kot so, niso mogli narediti. To pa po Perkovem mnenju ni evropska varianta, saj bi se lahko reševalo še več življenj, kot se jih je.

Vodja pilotov pri podjetju Flycom Primož Škufca je poudaril, da je helikopter, ki ga je kupilo podjetje, enakovreden tistemu, ki ga je uporabljala Slovenska vojska. Ker pa je nekoliko lažji, je s tem manjša tudi njegova poraba in posadka, zaradi česar je stroškovno bolj učinkovit.

Krajši odzivni čas

Kot je izpostavil še Andrej Brglez z AMZS, so tudi sami zdravniki, ki sodelujejo pri nujni helikopterski pomoči, povedali, da je za njihovo delo pomemben krajši odzivni čas. Prej je vojska helikopter poleg nujne medicinske pomoči uporabljala še za druge stvari, sedaj pa je helikopter stalno dosegljiv in ima prav tako stalno nameščeno medicinsko opremo, kar omogoča dosti hitrejše medicinsko posredovanje.

Milan M. Cvikl: Odločitev ministra Bručana je sporna

Kot je danes dejal predsednik komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ Milan M. Cvikl (LDS), ustna navodila nimajo zakonske podlage, zatorej so njegova dejanja sporna.

Vojaški in policijski helikopterji tako od sedaj ne opravljajo več nalog nujnega medicinskega reševanja, ampak te naloge opravlja Flycom oziroma krovna družba AMZS, ki pa mora v skladu z dogovorom stroške reševanja nositi sama. Glede na določbe zakona o javnih financah ni mogoče plačati nobene aktivnosti, ki se je izvedla pred podpisom pogodbe. AMZS tako ne more zahtevati povračila denarja za nazaj, če ni podpisane nikakršne pogodbe, meni Cvikl.

Cvikl namerava v doglednem času sklicati sejo parlamentarne komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ, do takrat pa pričakuje, da bo izvajanje helikopterskih prevozov potekalo tako kot do sedaj.

Cvikl tako pričakuje, da bodo izvajanje helikopterskih prevozov še naprej opravljale enote Slovenske vojske in policije. V kolikor pa bi se pokazala potreba po večjem številu helikopterjev, naj minister uvede še dodatni helikopter, meni Cvikl. Ker pa je Bručan helikopterske prevoze podelil brez pravne podlage, je s tem neposredno posegel v samostojnost zdravstvene blagajne, ki jo želi obremeniti z višjimi stroški helikopterskih prevozov, še dodaja Cvikl.

Minister za zdravje je po Cviklovem mnenju s takšnim ravnanjem kršil zakon o javnih financah, pravilnik o izvrševanju proračuna in zakon o javnih naročilih, saj bi moral med ponudniki helikopterskih prevozov izbirati vsaj med dvema. Hkrati pa krši tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki opredeljuje, da je zdravstvena blagajna samostojna in da minister ne more odločati o porabi njenih finančnih sredstev.