Bruselj treh regij ne bi sprejel

Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je pojasnil, zakaj se je vlada odločila za razdelitev Slovenije na dve kohezijski regiji in zakaj se s sprejemanjem zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja tako mudi.

Objavljeno
28. junij 2005 21.32
Ivan Žagar
Ljubljana – Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je skupaj z državnim sekretarjem Francijem Rokavcem predstavil, predvsem pa branil predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je v začetku tedna ostro napadel del opozicije na čelu z LDS in SD.

Žagar je prepričan, da je za Slovenijo izjemno pomembno, da ta zakon sprejme v juliju, da bi se lahko v Bruslju pogajala o finančni perspektivi 2007–2013 že kot država z dvema kohezijskima regijama, saj bi sicer lahko po zdajšnjih izračunih izgubila do 40 odstotkov predvidene vsote bruseljskih kohezijskih sredstev.

Pogajanja za to finančno perspektivo je Slovenija začela še kot enotna nerazvita regija, vendar jih niso zaključili, v nadaljevanju pa bodo predvidoma uporabljali za našo državo neugodnejše statistične podatke, zato je treba končati postopek delitve Slovenije na dve kohezijski regiji še letos, je dejal Žagar. Ob tem je poudaril, da je evropska komisija šele marca na zasedanju coreperja pristala na to, da se je s Slovenijo pripravljena pogovarjati o delitvi na več kohezijskih regij. Žagar: “Če želimo uveljaviti več kohezijskih regij že za naslednjo finančno perspektivo, mora biti postopek izpeljan leto dni prej, to pa pomeni, da mora biti končan že letos.” Tako sta Žagar in Rokavec pojasnjevala, da bi morali zakon sprejeti po hitrem postopku že julija letos, da bi lahko predlog o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji še isti mesec, pred parlamentarnimi počitnicami predlog poslali tudi v Bruselj.

Vlada zato obravnava regionalni projekt zelo resno, saj se je treba zavedati, da bi brez njega lahko v nadaljnjih pogajanjih o kohezijskih sredstvih dosegli bistveno slabši rezultat, od tistega, ki je bil na mizi pod luksemburškim predsedstvom, vendar ni bil sprejet. Prav na podlagi ocen luksemburškega predloga finančne perspektive “smo predlagali kompromisni predlog o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji in ta delitev je po vseh razgovorih in posvetovanjih realna možnost in realni domet Slovenije,” je povedal Žagar. Tako naj bi tudi bila priključitev Notranjsko-kraške statistične regije h kohezijski regiji jugovzhodna Slovenja domači kompromis, ki tako “pokriva” vsa manj razvita območja. Tudi povečanje domačih regionalnih spodbud iz 1 na 1,5 odstotka BDP naj bi prispevalo k temu, da bi lahko več sredstev usmerili na območja, ki bi morebiti preveč čutila posledice delitve na dve kohezijski regiji. Žagar je tudi prepričan, da Evropska unija izjem, ki bi dopuščale manjše regije, ne pozna, razen seveda v tistih primerih, ki so bili dogovorjeni pred uveljavitvijo evropske uredbe o NUTS in njenega dopolnila.

Podobno po njegovih besedah veljala tudi za razvojne regije, ki jih zakon zdaj predvideva 12 in ne 14, kolikor jih je (po pritiskih) dopuščal predlog zakona, ki ga je lani februarja potrdila vlada, vendar ni prišel v parlament. Žagar je dejal, da v nobenem primeru ne moremo dobiti 14 regij, saj vse, ki si to želijo, ne izpolnjujejo zahtevanega pogoja 150.000 prebivalcev; sicer pa je bil zakon s 14 razvojnimi regijami umaknjen, ker so se tako odločili takratni poslanci pozicije, je spomnil Žagar.

Pri tem pa je poudaril, da regionalizacije, kakor jo predvideva predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ne smemo mešati z ustanavljanjem pokrajin. Žagar: “V vsakem primeru načrtujemo do konca leta pripravo paketa kompletne zakonodaje o ustanavljanju pokrajin.” Znotraj 12 razvojnih regij pa zdajšnji predlog zakona ohranja območna partnerstva, ki bodo lahko oblikovala razmeroma samostojne razvojne programe in njihovo povezovanje na projektni ravni.

Ostri ugovori na predlog zakona prihajajo tako iz Ptuja, ki si želi lastno razvojno regijo in je zdaj spet izpadel iz igre, kakor iz Gorenjske, ki svojega razvoja ne vidi kot regija v severozahodnem kohezijskem kraku Slovenije. Žagar je dejal, da je za sedanjimi očitki verjetno kar nekaj politike, za Gorenjsko pa med drugim povedal, da že doslej ni dobivala neposrednih regionalnih razvojnih spodbud. Vsekakor je prepričan, da bi tudi Gorenjska z delitvijo Slovenije na dve kohezijski regiji samo pridobila oziroma: “Zakon izboljšuje položaj predvsem tistim, ki imajo zdaj o njem veliko povedati.”

Tudi mnenja, da bi kazalo zakon nemara razdeliti na dva dela, tako da bi z enim uredili kohezijski regiji, z drugim pa domače razvojne, sta Žagar in Rokavec zavrnila, češ da z zakonom kot celoto tudi v EU dokazujemo, da resno urejamo domače regionalne zadeve in vzpostavljamo potrebne regionalne strukture in sogovornike. Žagar je tudi odločno zavrnil mnenja, da bi predlagani zakon iz razvojnih regionalnih struktur izganjal gospodarstvo, bančništvo, finančne institucije in dajal glavno besedo županom.

Preberite v sredini tiskani izdaji Dela.