Tiskane izdaje
Evropska komisija se je odločila Sloveniji poslati prvi opomin v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje zaradi lanskih kriminalističnih preiskav v Banki Slovenije, v okviru katere so zaplenili tudi dokumente Evropske centralne banke (ECB). Odločitev je objavljena v registru o postopkih zaradi kršenja evropske zakonodaje, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Informacije o primeru so za zdaj skope. Iz objave v registru je razvidno, da gre v primeru zaplembe dokumentov ECB v prostorih Banke Slovenije za morebitno kršitev pravil o privilegijih in imuniteti v EU ter statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB.
Neuradne navedbe, da naj bi evropska komisija začela pravne postopke proti Sloveniji v povezavi z lanskimi kriminalističnimi preiskavami v Banki Slovenije, so se prvič pojavile v začetku februarja.
Tedaj so v komisiji te navedbe uradno zanikali in pojasnili, da so v stiku s slovenskimi oblastmi in ECB glede te pomembne zadeve.
Neuradno pa je bilo tedaj mogoče izvedeti, da je komisija konec lanskega leta Sloveniji poslala tako imenovano »pilotno pismo«, v katerem je prosila za določena pojasnila o dogajanju, a to pismo nima pravnega značaja.
Slovenska stran je na to pismo po tedanjih neuradnih informacijah odgovorila konec januarja. Komisija se je takrat še odločala, kako se bo odzvala.
Danes pa je komisija torej objavila odločitev o sprožitvi pravnega postopka za ugotavljanje kršitev evropskega pravnega reda, ki se začne s prvim uradnim opominom, sledi drugi opomin ali obrazloženo mnenje, nato pa tožba na Sodišču EU.
Po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije julija lani je predsednik ECB Mario Draghi tedaj pri slovenskem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB. V Frankfurtu so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je sredi julija v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema.
ECB se je zaradi zaplembe njene dokumentacije v okviru omenjene kriminalistične preiskave obrnila tudi na ustavno sodišče. Ustavna pritožba se nanaša na dokumentacijo, pridobljeno na osnovi sodne odredbe, ki se nanaša na preiskavo vodilnih v centralni banki – Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja – zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji NLB. Ustavno pritožbo zoper samo odredbo je vložila že Banka Slovenije.
