Med letoma 2007 in 2008 se je rast našega bruto proizvoda zmanjšala za polovico, od 6,8 na 3,5 odstotka, letos pa bo po aprilskih izračunih komisije naš BDP padel za 3,4 odstotka. Konec avgusta je slovenska statistika objavila podatke, po katerih se je bruto proizvod v prvem četrtletju zmanjšal za 6,4 odstotka, v drugem letošnjem trimesečju pa je zaznala rast za 0,7 odstotka. To napoveduje, da bi bil lahko dejanski padec BDP še večji od spomladanske prognoze evropske komisije.
Razmere v javnih financah se slabšajo tudi po slovenskih podatkih. V programu stabilnosti (aprila) je vlada predvidela, da bo primanjkljaj dosegel 3,7 odstotka BDP, kar je že napovedovalo kršitev proračunske discipline, v poznejši dopolnitvi je bil deficit 5,1-odstoten, po najnovejših podatkih naj bi letos dosegel 5,5 odstotkov BDP oziroma celo 5,9 odstotka. Načrtovani primanjkljaj za leto 2009 torej dokazuje čezmerne razsežnosti javnofinančnega deficita, zato je komisija z objavo poročila sklenila sprožiti postopek proti Sloveniji. Z izpolnjevanjem drugega kriterija pakta stabilnosti in rasti - javnim dolgom - pa Slovenija, v nasprotju s številnimi članicami EU, nima težav.
Več v tiskani izdaji Dela