Brušenje kristalne krogle

Stečaj Steklarske Nove iz Rogaške Slatine, ki se ponaša z 62-letno tradicijo izobraževanja tako rekoč vseh slovenskih steklarskih mojstrov, učencev nekdanjega podjetja Steklarska šola, se je žal zgodil v času, ko je v krizi tako svetovno kot slovensko gospodarstvo. Ob tem gotovo ne gre spregledati, da se je med prvimi gospodarskimi panogami že pred desetletjem začela kriza prav v evropskem in svetovnem steklarstvu, kar preživljata tudi starejša slatinska sestra Steklarna Rogaška in še steklarna Luminos v Slovenski Bistrici. V zadnjih petih letih je propadlo nekaj deset steklarn po Evropi, med njimi tudi najmočnejše v Nemčiji, na Češkem in na Poljskem. Kapitalisti so začeli proizvodnjo seliti v azijske države, kjer so morali delavci delati za nekaj dolarjev na mesec. Zdaj tudi tam propadajo, saj zapirajo na tisoče manjših obrtnih delavnic, ker za izdelke nimajo trga.

A zgodba s Steklarsko Novo ima nekaj posebnosti. Gospodarstveniki so že pred desetletji ugotavljali, ali je smiselno v Rogaški Slatini imeti podjetji s približno enakim proizvodnim programom. Dokler je obstajala nekdanja Jugoslavija, so v Steklarski šoli, predhodnici sedanjega podjetja v stečaju, šolali mladce iz vse države, še največ z obmejnega hrvaškega območja, od koder je zdaj ostalo še 70 zaposlenih. Vodstva Steklarske Nove, ki jo je država porinila v nedrje in lastništvo ministrstva za šolstvo in šport, so začeli menjavati, nadzorni organi pa so bili ves čas bolj opazovalci. Lani so ugotovili, da podjetje zaradi evropskih norm preprosto ne more delovati v okviru ministrstva, zato so ga prenesli na paradržavni Kad. Zdaj je mogoče zapisati, da tudi Jamnikovo vodstvo ni bilo kos nalogi, saj se je nabralo za dobrih pet milijonov evrov dolga. Ob vseh znanih slovenskih finančnih transakcijah z velikimi sistemi se to zdi drobiž, a je Steklarska Nova plačala davek s stečajem. O tem, kdo je kriv za nastale razmere, zdaj nihče noče govoriti, celjsko okrožno sodišče, ki je oklicalo stečaj, pa je v Rogaško Slatino poslalo kmetijca in magistra MBA Štefana Rolo, ki ga je mariborsko škofijsko gospodarstvo Rast pred tremi leti razrešilo dolžnosti direktorja Kleti Bistrica v Slovenski Bistrici.

Zaradi razumevanja Elektra Celje in ljubljanskega Geoplina v Steklarski Novi vzdržujejo minimalno temperaturo peči, v katerih je še talina stekla, pričakovati pa je, da tudi davkarji, ki so največji upniki, ne bodo pripomogli k dokončni likvidaciji. Sindikat KNSS, ki ima veliko večino članstva, zatrjuje, da bodo zaščitili tudi interese dnevnih migrantov s hrvaške strani. Ti si zdaj mrzlično prizadevajo za prijave bivališč v Sloveniji, saj bi le tako lahko uveljavljali svoje pravice. Gotovo čudi, da državni organi Slovenije in Hrvaške njihove pravice in status rešujejo tako rekoč že vse od propada skupne države, a se nikakor ne morejo zmeniti. Problemi nekaj deset delavcev bi, v primerjavi z nedorečenostmi med obema državama, bili lahko rešljivi, a kaj, ko so zdaj v paketu celotnega zapleta. Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da stečajni upravitelj, če se bo tako odločil, brez hrvaških delavcev, med katerimi so najpomebnejši steklopihalci in brusilci, sploh ne more nadaljevati proizvodnje. Preden bodo vedeževalke pogledale v sicer motno kristalno kroglo, jo bodo vendarle morali zbrusiti. To pa lahko naredijo le tisti, ki imajo znanje, izkušnje in podporo za delo.