Brv bi motila ptiče, a boljših predlogov ni

Gradnji brvi čez Sočo pri Tolminu slabo kaže. Zaradi zatočišč redkih, ogroženih in zavarovanih živalskih vrst novogoriška enota zavoda za varstvo narave predlaga ureditev peš in kolesarske poti čez obstoječi cestni most, vendar Tolminci in predvsem Volčani pravijo, da bodo vztrajali.

Poskus pridobitve soglasja je zaradi nasprotovanja zavoda padel v vodo že pred tremi leti. Projektant Marko Kavčič je najprej predvidel dva metra visok nasip na nasprotni strani tolminskega pokopališča, vendar zaradi poplavnih voda to ne bi bilo sprejemljivo. Zato je načrt spremenil in zaključek 75-metrske brvi postavil na kole ter tako predvidel tudi pot skozi varovani pas. »Vse bi lahko uredili z naravnimi materiali, da uporabniki sploh ne bi stopili na tla. Tudi to ni bilo sprejeto,« je bil razočaran.

Izjemno občutljiva mali martinec in veliki žagar

A v zavodu za varstvo narave vztrajajo, da je tamkajšnji desni breg Soče pomembno zatočišče živali, kot so vrtna penica, mali detel, vijeglavka, rjavi srakoper in mali deževnik. »Na območju sta bila v času gnezdenja opažena tudi za človeške motnje izjemno občutljiva mali martinec in veliki žagar. Tu ni uradnih sprehajalnih poti, v bližino Soče vodi le poljska pot, ki se slepo končuje,« je povedala Mateja Marolt iz novogoriške enote zavoda. Kot je dejala, so na podlagi terenskih ogledov med vrhuncem turistične sezone ugotovili, da so piknik prostori na Labrci od poplavnega loga dovolj oddaljeni in ne vplivajo na naravne reprodukcijske procese zavarovanih vrst. »Območje poplavnega loga je vključeno tudi v varovano območje Natura 2000 Soča z Volarjo. Na njem je treba izboljšati povezanost habitatnega tipa, naravno hidromorfologijo voda in preprečiti širjenje tujerodnih invazivnih vrst. Z načrtovano gradnjo brvi čez Sočo v Tolminu bi težko dosegli cilje, hkrati pa bi brv negativno vplivala na obstoječe stanje habitata zavarovanih vrst v poplavnem logu in na desnem bregu reke Soče.«

Krajani bodo vztrajali

Toda domačini pravijo, da je območje že zdaj prepleteno s stezami, v gozdu pa so dolgo časa brez dovoljenj organizirali tudi paintball. Za nameček breg degradira še visokonapetostni daljnovod. V KS Tolmin in Volče, ki sta pobudnici gradnje brvi, jim lani ni uspelo izsiliti sestanka občine in vodstva novogoriške enote zavoda za varstvo narave, a napovedujejo, da bodo še vztrajali. Namreč, od Tolmina slabe tri kilometre oddaljene Volče so tretje največje naselje v občini, brv pa bi pešpot skrajšala za dober kilometer.

Skupnosti opozarjata, da je državna cesta brez urejenih pločnikov in kolesarskih stez zelo obremenjena z dnevno migracijo. »Z brvjo bi dobili tudi varno pešpot, saj je obstoječa vse prej kot to,« je prepričana predsednica KS Tolmin Nataša Kocič. Krajevni skupnosti vodjo enote zavoda Mirjam Gorkić vabita, naj predstavi boljše predloge, v isti sapi pa zavračata uporabo »nesprejemljive, neurejene in nevarne« državne ceste. Prepričani sta, da bi bila gradnja povezave cenejša od urejanja državne ceste, saj da bi lahko denar za brv pridobili tudi na mednarodnih projektih s področja zelene mobilnosti. Ne nazadnje bi bila po njihovem mnenju brv tudi velika turistična pridobitev za območje, ki ga zdaj že prečita pohodna pod Alpe–Jadran in Pot miru.