Znameniti bukvi ob Bohinjskem jezeru prizanesli, zamenjal jo bo klon ali javor

Stara Fužina – Župan Bohinja Franc Kramar je prejšnji mesec že vabil na odstranitev močno prizadete znamenite bukve, ki raste na obali Bohinjskega jezera in je že dolgo zaščitni znak Bohinja v Sloveniji in tujini, a bo zaradi ogorčenja javnosti drevo ostalo. Vsaj še nekaj časa. Včeraj so ob njem posadili češnjo in nekaj kostanjev.

Po strokovni oceni dr. Nikice Ogrisa z Gozdarskega inštituta Slovenije bukev nima več dolge prihodnosti, saj ima na korenčniku, spodnjem delu debla, večjo odprto rano, skozi katero so se vanjo naselile trohnobne glive. Poleg teh so skorjo drevesa napadle še parazitske glive, poškodovane so površinske korenine. Svoje so k slabemu stanju drevesa dodali še številni obiskovalci Bohinja, ki so svoja imena ali imena svojih dragih vrezali v deblo. Za nameček jo je napadel še bukov rilčar skakač.

Župan: Za zdaj ostaja

Zaradi trohnenja je zmanjšana mehanska stabilnost drevesa, je povedal Ogris in dodal, da se bukvi že na prvi pogled vidi, da ji peša vitalnost in da se njena življenjska doba izteka. Za ukrepe za preprečitev dostopa do bukve je prepozno, za njeno začasno ohranitev je treba poskrbeti za stabilnost drevesa in med drugim redno žagati suhe veje, saj bi lahko padle na katerega od obiskovalcev.

Po izvedenih ukrepih je Franc Kramar dejal, da morajo počakati, da bodo videli, kako uspešni so bili in bo znano, ali bo bukev hitro odmrla ali bo preživela. Bukev za zdaj ostaja na svojem mestu, je dejal Kramar in dodal, da bodo ob njej najbrž posadili gorski javor, ki je po mnenju strokovnjakov primerna izbira za zasaditev na eni najbolj atraktivnih lokacij ob Bohinjskem jezeru. Kot je predlagal Nikica Ogris, bi lahko iz bukve vzgojili potaknjenca in ga posadili na isto mesto, kjer zdaj raste prizadeto drevo. Župan težko verjame, da bi klon bukve tam lahko preživel, poleg tega meni, da bi za njegovo vzgojo potrebovali nekaj časa in bi ga lahko posadili šele prihodnje leto.

Šla bo v spominke

Ob Kramarjevi napovedi, da bodo drevo podrli, so se prejšnji mesec v Bohinju uprli. Kot je povedal občinski svetnik Bojan Traven z liste Ekipa za Bohinj, so župana opozorili, da ni pravega razloga, da bi drevo odstranili. Kramar je na vprašanje Dela, ali je bila napoved za odstranitev drevesa prenagljena, odgovoril, da so pač poiskali druge predloge in se odločili, da bo drevo naprej živelo in odmrlo po naravni poti. Hkrati je prepričan, da je bukev še dovolj čvrsto pritrjena na podlago in je tudi kakšne hujše neurje ne bo prevrnilo ali še dodatno poškodovalo. »Ko bo preveč nevarna, bo šla v izdelke,« je dejal Kramar, ki se zavzema, da bi iz njenega lesa naredili spominke v okviru blagovne znamke Bohinjsko. Poudaril je tudi, da bukev stoji na pomembni energetski točki, po zaslugi številnih fotografov in turistov, ki so jo ovekovečili, pa je postala prepoznavni znak Bohinja.

Nekoč sadovnjak

Ob bukvi so včeraj posadili prva sadna drevesa, med drugim češnjo in nekaj kostanjev. Kramar je povedal, da je na območju Veglja in kjer je zdaj kopališče, stala hiša, okoli nje je bil sadovnjak, še prej pa njiva in nato travnik. Zdaj želijo s sajenjem sadnega drevja oživiti nekdanjo podobo tega območja, in kot je napovedal župan, bodo prave kostanje posadili tudi v bohinjskih vaseh. Pričakuje namreč, da bodo v nekaj letih jeseni turiste namesto na krompirjeve vabili na kostanjeve počitnice.

Bukev na Veglju je bila posajena po drugi svetovni vojni, je povedal župan. Leta 1996 se je močno nagnila nad jezero, kar je bila prva večja težava z drevesom. Tedaj so ga namestili tako, kot je stalo pred tem, nasuli so novo zemljo, utrdili del brega jezera. Pred štirimi leti njegova glavna desna veja ni pognala listov, nato se je počasno propadanje drevesa nadaljevalo vsako leto, bukev pa zdaj nima več enake podobe, saj je njena desna stran precej prizadeta.