Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovensko zunanje ministrstvo se bo letos ukvarjalo predvsem s pripravami na predsedovanje Evropski uniji v letu 2008, čaka pa ga tudi dogovorno reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Med drugim si bo ministrstvo prizadevalo še za povečanje prispevka za mednarodno razvojno pomoč ter v obravnavo parlamentu predložilo 35 predlogov zakonov.
Kot je dejal minister, sta v parlamentu že dva predloga zakona, ki so ju na ministrstvu pripravili lani. Gre za predloga zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije ter zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Letos naj bi predložili še 35 zakonov in šest uredb o ratifikaciji mednarodnih pogodb, pa tudi predlog zakona o spremembah zakona o omejevalnih ukrepih.
Rupel: Unija ni naklonjena enostranskim dejanjem
Glede Hrvaške bo MZZ po Ruplovih besedah nadaljeval dogovorno reševanje odprtih vprašanj. "Čas, ko se Hrvaška približuje EU, je dobra priložnost za reševanje odprtih vprašanj, tudi o meji," je ponovil in spomnil, da unija ni naklonjena enostranskim dejanjem.
Ne bodo pa pogovori tekli le o meji, temveč tudi o možnostih dostopa slovenskih bank na hrvaški finančni trg, o hrvaškem skladu za razgradnjo jedrskih podatkov ter o različnih administrativnih ovirah pri nastopanju slovenskih podjetij na hrvaškem trgu, je dodal. Po besedah ministra je Slovenija še posebej zainteresirana, da se čim prej konča dogovarjanje Zagreba z Evropsko komisijo o ribištvu v skladu s sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS).
Ponovil je sicer, da se Slovenija ne izogiba mednarodni arbitraži, vendar je po njegovem mnenju treba spore najprej poskušati rešiti z dialogom. Ob tem je spomnil, da je Hrvaška v ZDA sprožila postopek glede vprašanja nuklearke Krško (NEK), in izrazil bojazen, da bo treba pri tem v ospredje postaviti tudi vprašanje skrbi za jedrske odpadke.
Slovenija aktivna tudi v razpravi o reformi ZN
Slovenija bo še naprej aktivna tudi v drugih mednarodnih organizacijah, med drugim v razpravi o reformi ZN. Kot je spomnil Rupel, bo od maja 2006 predsedovala Mreži za človekovo varnost, kandidira pa tudi za članstvo v Komisiji za človekove pravice v letih 2008 in 2010 ter za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN za leti 2012 in 2013. Nadaljevala se bodo prizadevanja za članstvo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in aktivnosti v okviru trojke Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
V luči aktivnih prizadevanj predsednika države Janeza Drnovška za pomoč sudanski pokrajini Darfur je prišel v ospredje tudi slovenski delež v mednarodni razvojni pomoči. Slovenija je po navedbah ministra kot članica EU dolžna povečati razvojno pomoč na vsaj 0,17 odstotka BDP, medtem ko trenutno ta delež dosega 0,1 odstotka.
Janez Janša bo obiskal Nemčijo, ZDA in Rusijo
Obeta se tudi vrsta obiskov. Med drugim naj bi premier Janez Janša obiskal Nemčijo, ZDA in Rusijo, v Sloveniji pa naj bi se mudili ukrajinski predsednik Viktor Juščenko ter predstavniki Tajske, Indije in Pakistana. Posebej je Rupel izpostavil načrtovano obeležitev 90. obletnice postavitve Ruske kapelice pod Vršičem, kar bo dobra priložnost za srečanja pomembnih predstavnikov cerkva in držav, ter pospeševanje delovanja Foruma slovanskih kultur, v katerega želijo aktivno vključiti tudi gospodarstvenike.
Na področju konzularnih zadev se bodo nadaljevale priprave na prevzem schengenskega sistema ter na zbiranje biometričnih podatkov prosilcev za vizum. Ob tem je minister napovedal okrepitev prizadevanj v okviru EU za olajšanje vizumskega režima za državljane držav Zahodnega Balkana. Kot je pojasnil, bi bilo treba zlasti mladim, znanstvenikom in poslovnežem iz teh držav olajšati potovanja v evropske države.
Minister je na novinarski konferenci komentiral tudi presenetljivo zmago skrajnega palestinskega gibanja Hamas na sredinih parlamentarnih volitvah na palestinskih ozemljih. Kot je dejal, Slovenija deli mnenje EU in meni, da bi se moral Hamas najprej izkazati kot skupina, ki si prizadeva za miroljubno rešitev izraelsko-palestinskega spora.
