Čakajo samo še sneg, a večina z zanko okoli vratu

Tolmin – »Večina žičničarjev je zadolženih. Če banke ne bodo popuščale, bo lahko kakšen smučarski center propadel še pred zimo ali med njo,« je opozoril predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek.

Slovenski smučarski centri imajo za seboj zimo, kot je ne pomnijo – v negativnem pomenu. Zaradi pretanke snežne odeje in žleda so ostali vsaj brez petih milijonov evrov prihodkov, medtem ko zaradi žledoloma kljub prijavi škode denarja še niso videli. V veliki večini primerov so centri prisiljeni životariti, saj zadnja večja naložba ostaja štirisedežnica na Kopah pred tremi sezonami. Jesenšek poudarja, da si v Avstriji ali Italiji srednje veliko smučišče privošči večjo naložbo v infrastrukturo kakor celotna Slovenija, in z bojaznijo pogleduje proti jugu, saj so v Srbiji v preteklih letih v smučarsko dejavnost vložili 45 milijonov evrov državnega denarja: »Drugod so naložbe vedno aktivne. V Srbiji z državnim podjetjem Skijališta Srbije vlagajo na Kopaoniku, ki se že lahko primerja s katerim koli centrom pri nas. Prehitevajo nas po levi in desni.«

Odrešilna predprodaja

Na Pohorju, smučišču, ki je eden od tradicionalnih prirediteljev tekmovanj za svetovni pokal v alpskem smučanju, šele nadaljujejo remont glavne vzpenjače. Zaradi stečaja Športnega centra Pohorje bo krožno-kabinsko žičnico in vlečnice v upravljanje prevzelo občinsko podjetje za mestni potniški promet Marprom. Načrt morajo le še potrditi mestni svet, občina Ruše, stečajni sodnik in država, ki ima koncesijo za naprave na Areškem Pohorju. Če ne bo zapletov, lahko zimsko sezono prepreči le pomanjkanje snega.

GTC Kope je od maja sicer v prisilni poravnavi, a so z uspešno predprodajo kart rešili zimo. Še najmanj glavobola imajo na Rogli. Na Golteh te dni opravljajo še zadnja dela na snežnih topovih in žičnicah. Kot je napovedal direktor smučarskega centra Golte Ernest Kovač, bodo prvi sneg začeli delati takoj, ko bo temperatura pod minus tri stopinje: »Pričakujem, da bomo imeli prvo progo odprto že v prvem tednu decembra.« Prav tako je na nove smučarske goste pripravljen hotel, rezervacij je toliko kot v preteklih letih. Prodali so tudi že prve sezonske karte, v junijski predprodaji kar 650, to pa je za deset odstotkov več kot prejšnja leta. SC Golte po slabi zimi, žledu in klavrnem poletju posluje pričakovano slabše kot prejšnja leta. Kovač je dejal, da stroške klestijo, vendar izpada prihodkov do konca leta ne bodo zmogli pokriti. Zagotovo jim letos tudi ne bo uspelo poravnati finančnih obveznosti, gre za plačilo obresti posojila, ki so ga najeli za izgradnjo hotela. Tri milijone evrov vredno glavnico bi morali začeti odplačevati prihodnje leto.

Jože je pripravljen, da požene

Na večkrat nagrajenem smučišču Cerkno lani niti dva tedna niso obratovali z vsemi zmogljivostmi, zato je bil izpad dohodka velik, priznava direktor Hotela Cerkno, upravljavca smučišča, Vasilij Sedej. »Ukrepi, ki smo jih zastavili v preteklih dveh letih, so usmerjeni v etapni cilj, to je poslovanje brez izgube, kar želimo doseči že v letu 2015. Ta dosežek bi bil pomemben mejnik v poslovanju podjetja, ki so ga v zadnjih osmih letih zaznamovale izgube kot posledica visokih vlaganj v preteklosti,« napoveduje Sedej. Na Cerknem zgolj še čakajo na zimo, odprtje pa napovedujejo za 12. december. Pomembna novost ni na smučišču, temveč v dostopu iz osrednje Slovenije, saj je po poplavah popolnoma prenovljena cesta Davča-Zali Log. V normalni zimi se nadejajo obiska več kot 110.000 smučarjev.

Uroš Zupan, namestnik RTC Krvavec, je povedal, da so na prihajajočo sezono pripravljeni: vse žičniške naprave so pregledali in servisirali, med drugim so opravili večja vzdrževalna dela na kabinski žičnici in obeh sedežnicah. Kupili so nov teptalni stroj, novost pa bosta veleslalomska proga in test hitrosti. Lanska sezona je bila sicer najslabša v zadnjih desetih letih, saj je bilo obiskovalcev manj kot 150.000. Na vprašanje, kako so poslovali, je Zupan pojasnil, da se poslovni rezultat beleži za koledarsko leto in tako je imela družba RTC Krvavec lani dobrih 5000 evrov dobička.

»Mi smo pripravljeni za novo sezono in jo pričakujemo z optimizmom,« je dejala Klavdija Gomboc iz RTC žičnice Kranjska Gora. Vse žičniške naprave so že pregledane, preglede so financirali sami. Letošnja novost v Kranjski Gori in na Voglu je vzpostavitev novega sistema prodaje in kontrole smučarskih vozovnic ter skupna letna vozovnica za Kranjsko Goro in Vogel. Kot pravi Gombočeva, to že lahko predstavlja prvi korak k dolgoročnemu povezovanju vseh slovenskih smučišč. »Z enotnim nastopom bomo bolj konkurenčni,« je dejala. Če bodo primerne snežne razmere, bodo naprave v Kranjski Gori in na Voglu pognali že konec novembra.

Težava na težavo – slovenski žičničarji

Predsednik gospodarskega združenja Srečko Jesenšek pravi, da sta največja problema slovenskega žičničarstva lastništvo in financiranje dolgov preteklih naložb. »Če bodo financerji strpni, se bodo zadeve izšle, če pa ne bodo popuščali, se še komu slabo piše. Poglejte v Bovec, kaj to pomeni za dolino, če smučišče ugasne,« opozarja Jesenšek. Centri so porabili vse rezerve, trdi, zato so nujne spremembe pri upravljanju po vzoru iz tujine, kjer za neprofitabilne žičnice skrbi država (Furlanija) ali jih sofinancira turistično gospodarstvo (Avstrija, Dolomiti). Toda kaj ko žičničarji v zadnjem obdobju nenehno čakajo na pravega sogovornika. »V štirih letih smo zamenjali šest gospodarskih ministrov. Tako tudi od spomladi nimamo več sogovornika ali pa ga imamo za 14 dni. Država se mora odločiti, ali sploh rabi gorski turizem.«

Jesenšek obenem ocenjuje, da bo smuka v Sloveniji še vedno v povprečju za tretjino cenejša kakor v tujini. Kar pa žičničarje spet tepe, dodaja, saj da so stroški obratovanja vsaj enaki, če ne višji v primerjavi s tujino. »Zaradi naložb imajo v tujini boljše pogoje pri dobaviteljih. Mi pa še elektriko plačujemo dražje kakor v Avstriji, tudi pogonska goriva so dražja. Čeprav žičničar pri nas zasluži vsaj 30 odstotkov manj od kolega v Avstriji, je za nas delovna sila enako draga. To je naš hendikep, vse se nalaga na naša ramena.«