Čakalne dobe v zdravstvu čez dopustno mejo

Ljubljana – Po današnjem sestanku, na katerega je minister Dorjan Marušič z ekipo povabil direktorje vseh slovenskih bolnišnic in vodstvo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot plačnika zdravstvenih programov oziroma storitev, bo čakanja konec. Sicer (še) ne pri pacientih, na ravni menedžmenta pa zagotovo. Podatki o čakalnih dobah, ki so jih doslej strnili na resornem ministrstvu, pri ZZZS in pri republiškem inštitutu za varovanje zdravja, kjer po novem objavljajo aktualizirane informacije o dostopnosti do zdravstvenih storitev po Sloveniji, prinašajo večplastno sporočilo. Čakanje (primerjava med letoma 2009 in 2010) je krajše (v ortopediji za 11,5 odstotka, pri akutni obravnavi za 1,2 odstotka), nabor podatkov, ki jih posredujejo bolnišnice, pa je večji. Zaradi tega je tudi preglednost nad čakalnimi vrstami večja, peša pa natančnost podatkov, saj ti kažejo na nedoslednosti bodisi pri zapisovanju čakajočih bodisi pri poznavanju novih pravil na tem področju, je poudarila Biserka Simčič, ki na ministrstvu za zdravje vodi sektor za kakovost in varnost v sistemu zdravstvenega varstva.

Počakajte 900 dni

Poglejmo nekaj primerov. V ambulanti za maksilofacialno kirurgijo v Splošni bolnišnici Celje, denimo, čakalna doba znaša povprečno 280 dni, med čakajočimi 1213 pacienti je kar 708 takšnih, pri katerih je čakanje preseglo še dopustno mejo. Gre za slabo vodenje podatkov ali za sistemsko nedoslednost, ki je z vidika varnosti pacientov povsem nedopustna? V UKC Ljubljana je na artroplastiko kolena treba čakati 900 dni, čaka pa 807 pacientov, med temi je 381 takšnih, ki čakajo nedopustno dolgo. V UKC Maribor se zadeve ne izidejo pri operacijah žolčnih kamnov in kile. Pri žolčnih kamnih je treba čakati 495 dni, med 281 čakajočimi je kar 217 pacientov na čakalni listi nedopustno (pre)dolgo, pri kilah (426 dni) pa je med 446 pacienti dopustno čakalno dobo preseglo 359 bolnikov.

Podobnih odstopanj, ki so povsem nerazumljiva, je veliko. Po podatkih, zbranih do 31. decembra lani, je na magnetno resonanco več kot šest mesecev čakalo 1709 Slovenk in Slovencev; v ortopediji sta na različne posege več kot leto dni čakala 3002 pacienta. Da pa vsi ti podatki vendarle niso povsem verodostojni, potrjuje podatek za enega pacienta, ki na operacijo žolčnih kamnov čaka tam nekje od 1095 do 1460 dni …

Grožnja z odvzemom programov

»Zaradi tovrstnih odstopanj smo se dogovorili, da poenotimo nabor podatkov, ki pa jih morajo izvajalci obvezno posredovati. Minister se bo kmalu pogovoril z direktorji bolnišnic oziroma zdravstvenih domov, kjer so podatki o čakalnih dobah najbolj skrb vzbujajoči. Kmalu se bomo sestali tudi s predsedniki svetov zavodov posameznih ustanov in se dogovorili o konkretnih ukrepih,« je za Delo povedala Biserka Simčič.

Ukrepal pa bo tudi ZZZS kot plačnik, ki bo lahko izvajalcu, če ta ne bo izpolnil programa in paciente predolgo puščal v negotovosti, del tega (začasno ali trajno) odvzel in ga prenesel drugam.

Upravni nadzor v ljubljanskem in mariborskem UKC

Prihodnje dni bo v obeh Univerzitetnih kliničnih centrih, ljubljanskem in mariborskem, potekal upravni nadzor,prav zaradi vodenja čakalnih seznamov. Sklepa o imenovanju članov nadzornih komisij sta že podpisana. Člani ene komisije morajo v 30 dneh na Pediatrični kliniki Ljubljana in Kliničnem inštitutu za radiologijo, ki delujeta v sklopu UKC, preveriti nepravilnosti pri čakalnih seznamih (otroci, ki čakajo na preiskavo z magnetno resonanco). Druga komisija pa bo prevetrila čakalne sezname v mariborskem UKC in proučila tudi druga ugotovljena odstopanja, tudi pri zdravilih.