Tiskane izdaje
Ljubljana – Čakalne dobe pred vsakimi volitvami izredno razburkajo zdravstveno-politično sceno. So namreč ogledalo zdravstvenega sistema: če sistem deluje dobro, so čakalne dobe primerno kratke, v nasprotnem nedopustno dolge.
Ta teden je zdravstveni minister Dorjan Marušič sporočil, da se je število čakajočih občutno znižalo in le 5,1 odstotka jih čaka nedopustno dolgo. Marsikdo ima občutek, da čaka na zdravniško preiskavo ali operacijo nedopustno dolgo. Svojo zdravstveno težavo želi odpraviti takoj ali čim prej (v tednu ali dveh), izkaže pa se, da bo moral čakati nekaj mesecev, kar je za vsakogar resnično neprijetno in skrb zbujajoče. Kako dolgo je »dopustno« dolgo čakanje, je po državah različno.
V naši državi je bila dopustna čakalna doba prvič »dogovorjena« s posebnim pravilnikom, ki ga je pred letom dni sprejel minister za zdravje.
Pravilnik določa, da mora biti bolnik v nujnem primeru obravnavan v 24 urah, pri hitri obravnavi mora biti prvič pregledan v treh, pri redni pa v šestih mesecih. Bolnik z rakom mora biti obravnavan v mesecu dni, ortopedska operacija in zobna protetika izvedena v letu dni, ortodontsko zdravljenje v letu in pol. Koliko bolnikov torej čaka več, kot določa pravilnik?
Lani jeseni je po podatkih ministrstva za zdravje čakalo na preiskavo ali operacijo 83.642 bolnikov, v začetku tega leta 73.062, med njimi nad dopustno čakalno dobo približno petina. V začetku tega meseca se je število čakajočih zmanjšalo za polovico; čakalo je 37.411 bolnikov, od tega 1886 nedopustno dolgo (glej tabelo).
Pri tem je treba povedati, da se podatki, ki jih pridobiva Inštitut za varovanje zdravja, ne nanašajo na vse posege in preiskave, ampak na 24 opazovanih preiskav in posegov. A dejstvo je, da se je čakanje na nekatere med njimi resnično skrajšalo na minimum.
Jeseni 2008 (pred takratnimi volitvami) je bilo treba recimo na operacijo na odprtem srcu čakati 240 dni, danes ne čaka na operacijo nad dopustno dobo (več kot štiri tedne) niti en bolnik. Prav tako nihče ne čaka (več kot je dopustno) na preiskavo z magnetno resonanco in računalniškim tomografom, na ultrazvok dojke, angiografijo, posege v nosu in obnosnih votlinah, operacijo ščitnice, otroške kile in artoplastiko gležnja, kažejo podatki ministrstva.
Med 24 opazovanimi preiskavami in posegi je še vedno zelo problematično čakanje na ambulantni pregled dojk in mamografijo (nedopustno dolgo čaka 570 žensk), artroplastiko kolena (278 čakajočih), operacijo krčnih žil (179), operacijo ust, grla in žrela (228), posege na perifernih žilah (302 čakajoča nad dopustno dobo). Zelo malo čakajočih je na operacijo hrbtenice (12), a to predvsem zato, ker je tukaj dopustna čakalna doba daljša kot drugod, leto dni.
Ponekod še vedno
nepopolni čakalni seznami
Na ministrstvu menijo, da so se čakalne dobe skrajšale zaradi sistemskih ukrepov, uvedenih letos. Gre predvsem za »čiščenje« čakalnih list, ko so preverjali, ali so vsi bolniki, zapisani na čakalnih seznamih, resnično potrebni obravnave. V mnogih primerih se je izkazalo, da ne, ker so bili operirani drugje ali pa za operacijo niso bili več zainteresirani. Drugi pomemben ukrep je uvedba dodatnega denarja za prve zdravniške preglede in povečanje števila operacij, kjer so bili največji zastoji.
Pomembno je tudi pravilno elektronsko vodenje čakalnih list in upoštevanje pravilnika o čakalnih dobah, vključno z določbo, da je treba bolnike, ki bi morali pri izbranem izvajalcu čakati predolgo, preusmerjati k drugim izvajalcem. V splošni bolnišnici Celje, Ptuj, Jesenice, Slovenj Gradec, UKC Ljubljana ter pri dveh koncesionarjih (okulistika Falež in zobozdravstvo Aleksander Lipovec) pa čakalnih list še vedno ne vodijo, kot bi bilo treba, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje.
