Tiskane izdaje
Ljubljana – Kadar je bolnik v stiski, je najbolje, da gre na spletni portal Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer si lahko pogleda čakalno dobo za 13 vrst ambulant ter 47 preiskav in operacij za vsakega izvajalca posebej. Nato je najbolje vzeti v roke telefon in podatke preveriti.
Čakalne dobe v zdravstvu se podaljšujejo, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz), ki na mesec spremlja 13 vrst specialističnih ambulant in 47 preiskav in operacij. V teh čakalnih vrstah čaka 163.671 oseb, od tega 19.564 nedopustno dolgo.
Kdaj bo bolnik prišel na vrsto za pregled, preiskavo ali operacijo, je odločilno za uspešnost zdravljenja. Čas do obravnave ureja vsaka država glede na svoje finančne in kadrovske možnosti. V Sloveniji pravilnik o čakalnih dobah določa, da mora bolnik priti na vrsto v nujnem primeru (ko je njegovo življenje ogroženo) takoj (v 24 urah), če ni nujno, pa dobi napotnico za hitro obravnavo (v treh mesecih) ali za redno obravnavo (v šestih mesecih oziroma v enem letu v ortopediji in ortodontiji), v primeru raka pa v 30 dneh.
Po uveljavitvi pravilnika leta 2011 so se nekatere čakalne dobe, denimo za ortopedske operacije, zelo skrajšale. Celotni podatki pa so primerljivi od leta 2012, ko je Nijz skupaj z ministrstvom za zdravje prenovil seznam in spremenil obseg opazovanih področji. Iz zbranih podatkov za 47 preiskav in posegov (glej graf) vidimo, da se je v zadnjih dveh letih število čakajočih bolnikov zelo povečalo. Tako je jeseni leta 2012 čakalo 53.151 bolnikov, leto pozneje 64.968 bolnikov, zdaj pa čaka 72.878 bolnikov. To je 37 odstotkov bolnikov več kot pred slabima dvema letoma. Od tega čaka 11.577 bolnikov (16 odstotkov) nad dopustno čakalno dobo.
Na prvi pregled v 13 vrstah specialističnih ambulant čaka 91.799 oseb, od tega 7909 bolnikov (8,6 odstotka) nedopustno dolgo. Opazovana področja so samo delček celotnega zdravstva, a očitno je, da se dostopnost bolnikov do zdravnikov v celoti poslabšuje. Ni odveč zapisati, da se s čakalnimi dobami, ki so pravi odsev kondicije zdravstva, že dolgo ne ukvarja nihče - ne ministrstvo za zdravje ne vlada in ne zdravstvena blagajna (ZZZS).
Nedopustno dolgo čakanje
V dobrih dveh letih, odkar je mesečno sporočanje čakalnih dob za izvajalce obvezno, so julija sporočili čakalne dobe vsi (99,9 odstotka), razen ene izvajalke. Za 60 opazovanih področij najdemo tako na spletni strani natančne podatke, koliko dni je treba kje čakati na pregled, preiskavo ali operacijo. Podatkov je seveda preveč, da bi jih lahko zajeli v časopisni članek ali v tabelo.
Zato objavljamo povprečni čas čakanja na nekaj izbranih preiskav ali operacij (glej tabelo), iz česar vidimo, da se je za nekatere izbrane zdravstvene storitve povprečni čas čakanja podaljšal, za nekatere skrajšal. Izvajalci večinoma povedo, da opravijo toliko zdravstvenih storitev, kot jih plača zdravstvena blagajna (ZZZS), nekateri, predvsem UKC Ljubljana, kamor pošiljajo bolnike tudi iz drugih bolnišnic, plačani program vsako leto presežejo. Kljub temu ponekod ljudje nedopustno dolgo čakajo, kar nedvomno pomeni, da je premalo denarja.
Vsaj devet mesecev za revmatologa
Največji napredek so zagotovo dosegli ortopedi. Medtem ko smo pred petimi leti (2009) poročali, da je treba na operacijo kolka čakati več kot dve leti, na operacijo kolena pa dobra tri leta, je zdaj veliko bolje. Najkrajšo čakalno dobo za redne bolnike ima bolnišnica Slovenj Gradec (93 dni), najdaljšo bolnišnica Jesenice (810 dni), kar je seveda nedopustno. Razveseljivo je, da vsi trije najpomembnejši izvajalci na tem polju (UKC Ljubljana, UKC Maribor in Valdoltra) operirajo vse bolnike v predpisanem roku enega leta ali prej. Podobno je tudi z operacijo kolena, gležnja in hrbtenice.
Zdaleč največji problem je revmatologija. Zaradi premalo revmatologov in veliko bolnikov imajo vse revmatološke ambulante v državi precej daljšo čakalno dobo, kot jo predvideva pravilnik: najkrajšo ima bolnišnica Slovenj Gradec (270 dni) in najdaljšo bolnišnica Novo mesto (650 dni); UKC Ljubljana 428 dni.
Srce in vse preiskave, ki so povezane z njim, so brez predolgih čakalnih dob, saj imajo odprto financiranje (ZZZS plača vse posege na srcu). Na operacijo na odprtem srcu pride bolnik v Medicorju, UKC Ljubljana in UKC Maribor v predpisanem roku (70, 92 in 97 dni), težave pa imajo ponekod v ambulantah, ki vodijo k operaciji srca ali žilja, predvsem v UKC Maribor, kjer je treba na pregled v kardiološki ambulanti čakati pod »redno« nedopustnih 292 dni, za koronarno angiografijo, med katero se vstavlja tudi žilno opornico, pa kar 709 dni. Vendar pa so izvajalci za te posege drugod po Sloveniji veliko manj obremenjeni, ponekod je čakalna doba nič dni. A očitno je, da obiskujejo bolniki najraje velike centre.
Nenavadna čakalna doba – nič dni
Tudi na drugih področjih je na seznamu NIJZ vsaj po en izvajalec s čakalno dobo nič dni. Ta dolžina čakanja je nenavadna in smo jo preverili pri operaciji kile. V bolnišnici Brežice, kjer imajo objavljeno čakalno dobo za operacijo nič dni, so nam povedali, da je pregled možen isti dan, operacija pa bo – zaradi dopustov – septembra. Ko dopustov ni, se dejansko čaka na operacijo le nekaj dni, smo izvedeli. Toda kljub enostavnosti posega in bližini brežiške bolnišnice očitno ljubljanski bolniki raje čakajo na operacijo kile v UKC Ljubljana, ki ima čakalno dobo 213 dni. UKC Ljubljana je v zadnjem dostopnem poročilu iz maja zapisal, da imajo na raznih področjih 2154 bolnikov, ki hočejo biti kljub krajšim čakalnim dobam drugje operirani v UKC in so pripravljeni čakati.
Rade Pribakovič, zdravnik z NIJZ, ki je skrbnik nacionalnih čakalnih list, je opozoril, da Slovenija ne spremlja čakalnih dob na področju raka, čeprav so tu razlike v preživetju izrazito odvisne od hitrosti obravnave. Meni, da bi morali v državi postaviti prioritete, a »medtem ko je bila v času ministra Marušiča opazna vnema za področje čakalnih dob in se je ukrepalo, je zdaj zatišje«.
Vendar pa vse objavljene čakalne dobe na spletu ne držijo. Zdravstveni inšpektorji, ki so v zvezi s spoštovanjem pacientovega časa lani pregledali 708 čakalnih seznamov izvajalcev, so ugotovili razne neskladnosti pri petini, zdaleč največ pri koncesionarjih.
