Čakalne liste bodo vsaj še mesec dni na čakanju

Ljubljana – Prelomni datumi, kot je prehod iz enega leta v drugo, imajo lahko usoden značaj. Tako je pri skrajševanju čakalnih dob v zdravstvu. Enkratni program za leto 2016 se je konec leta iztekel, zato kljub velikemu številu čakajočih bolnikov v bolnišnicah ne smejo več operirati popoldne in ob sobotah ter nedeljah. Še vedno nedopustno in nezakonito dolgo čaka 39.730 bolnikov, kažejo decembrski podatki. Zdaj vsi skupaj čakajo na odločitev vlade.

Zagnati delovne procese v bolnišnicah in pri zasebnikih ob popoldnevih, sobotah in nedeljah ni preprosto, saj se je treba dogovoriti z večjim številom zdravnikov, sester in drugega osebja ter uskladiti njihove urnike, najti proste operacijske dvorane in tudi naročiti bolnike na točno določene datume in ure. Ker je kljub lanskemu enkratnemu dodatnemu programu v čakalnih vrstah še vedno 39.730 bolnikov nedopustno in nezakonito dolgo, prihajajo pa novi in novi, bi bilo najbolje, da bi operacije še naprej izvajali tudi v popoldanskem času ter ob sobotah in nedeljah. Vendar, kot so nam pojasnili na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in v bolnišnicah, za to ni več zakonske podlage. Enkratni program se je namreč leta 2016 iztekel in ZZZS lahko plača samo tiste dodatne operacije, ki so bile izvedene do 31. decembra. Poleg tega so imele bolnišnice dovoljenje za plačilo zaposlenih, ki so delali ob popoldnevih, sobotah in nedeljah, tudi samo do 31. decembra. Ministrica je javno že napovedala skrajševanje čakalnih dob tudi leta 2017. Kdaj torej nadaljevati in koliko denarja bo namenjenega za skrajševanje čakalnih dob v letu 2017?

Vpliv ministrstva na čakalne dobe

Z ministrstva za zdravje so nam odgovorili, da »bo izvajanje in obseg enkratnega dodatnega programa natančneje določen v procesu partnerskega dogovarjanja, odvisno od višine razpoložljivih sredstev ZZZS, ki bodo natančneje znana konec januarja«. In še, da »ministrstvo ne vpliva na naročanje in izvedbo posegov, ampak je bil namen enkratnega dodatnega programa zagotoviti dodaten obseg posegov in pregledov pacientov zunaj vnaprej dogovorjenega programa med ZZZS in izvajalci,« je zapisal Črt Kaker z ministrstva.

To je nenavadna izjava. V javnih bolnišnicah namreč ne morejo sklepati podjemnih pogodbah za dodatno delo ob popoldnevih, sobotah in nedeljah brez odobritve ministrstva in ne da bi vedeli, koliko dodatnega denarja bo na razpolago. Zanimivo je tudi, da ZZZS še ni sklenil pogodb z izvajalci za dodatni program za leto 2016. Izvajalci zato zdaj ne vedo, ali bodo dodatne operacije ob popoldnevih, sobotah in nedeljah, ki so jih izvedli lani, sploh plačane ali ne, so nam pojasnili v bolnišnicah. Zakonske podlage za izplačilo trenutno (še) ni.

Lani izvedli skoraj vse operacije

Gre za 7,9 milijona evrov za usmerjeno skrajševanje čakalnih dob na šestih področjih in še dodatnih osem milijonov evrov za prve ambulantne preglede. Lani spomladi se je ministrstvo za zdravje odločilo, da bo toliko denarja zdravstvena blagajna (ZZZS) namenila za skupaj 3491 preiskav in operacij ter številne prve preglede. V ta enkratni program za odpravo čakalnih vrst je bilo vključenih 14 izvajalcev, in sicer devet javnih bolnišnic in pet koncesionarjev. Ali so izvedli ves program, za katerega so se dogovorili z ministrstvom junija lani, smo vprašali nekatere izvajalce. Skupnih podatkov še ni.

V UKC Ljubljana so odgovorili, da so izvedli vse dodatne ortopedske operacije (107), operacije raka sečil (64) in operacije kile (100), za katere so bili dogovorjeni, ne pa tudi vseh koronarografij (dogovor je bil 500 koronarografij). V slovenjgraški bolnišnici je direktorica Jasna Uranjek povedala, da so izvedli vse dodatne operacije kile (30), hrbtenice (25) in operacije raka sečil, ne pa dogovorjenih operacij kolen (devet), ker niso imeli ortopeda. Franc Vindišar, strokovni direktor celjske bolnišnice, je dejal, da so večinoma izpolnili dogovor, a natančnih podatkov še nima. Vsi trije so intenzivno skrajševali tudi čakalne dobe v revmatologiji. V ortopedski bolnišnici Valdoltra so izvedli vse dodatne operacije kolen (100), hrbtenic (20) in ramen (20), je povedala pomočnica direktorja Lilijana Vouk Grbac. V zasebnem Medicorju pa veliko večino – 640 koronarografij (dogovorjenih 650), je povedala Metka Zorc.

Koliko denarja letos

Izvajalci so še naprej pripravljeni delati tudi popoldne, ob sobotah in nedeljah, če je treba. A bi se morali z bolniki na čakalnih seznamih ukvarjati. »Bolnikom se bolezen v času čakanja poslabša, k nam pridejo zelo bolni, z njihovim zdravljenjem je več stroškov,« je povedala Metka Zorc, ki se ukvarja z boleznimi srca. Lilijana Vouk Grbac iz Valdoltre pa, da se je pri pregledu čakalnih list za ortopedske operacije izkazalo, da približno polovica bolnikov na čakalnih listah ni sposobna za operacijo zaradi drugih bolezni ali pa si operacije še ne želi, čeprav bi po diagnozi operacijo potrebovali.

Za odpravo čakalnih dob v celoti bi po oceni ZZZS potrebovali okoli 120 milijonov evrov dodatnega denarja. Koliko ga bo na voljo leta 2017, bo odvisno od vlade. Sklenila je že, da bo del stroškov ZZZS prevzel državni proračun. Koliko, se še ni odločila.