Zagnati delovne procese v bolnišnicah in pri zasebnikih ob popoldnevih, sobotah in nedeljah ni preprosto, saj se je treba dogovoriti z večjim številom zdravnikov, sester in drugega osebja ter uskladiti njihove urnike, najti proste operacijske dvorane in tudi naročiti bolnike na točno določene datume in ure. Ker je kljub lanskemu enkratnemu dodatnemu programu v čakalnih vrstah še vedno 39.730 bolnikov nedopustno in nezakonito dolgo, prihajajo pa novi in novi, bi bilo najbolje, da bi operacije še naprej izvajali tudi v popoldanskem času ter ob sobotah in nedeljah. Vendar, kot so nam pojasnili na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in v bolnišnicah, za to ni več zakonske podlage. Enkratni program se je namreč leta 2016 iztekel in ZZZS lahko plača samo tiste dodatne operacije, ki so bile izvedene do 31. decembra. Poleg tega so imele bolnišnice dovoljenje za plačilo zaposlenih, ki so delali ob popoldnevih, sobotah in nedeljah, tudi samo do 31. decembra. Ministrica je javno že napovedala skrajševanje čakalnih dob tudi leta 2017. Kdaj torej nadaljevati in koliko denarja bo namenjenega za skrajševanje čakalnih dob v letu 2017?
Vpliv ministrstva
To je nenavadna izjava. V javnih bolnišnicah namreč ne morejo sklepati podjemnih pogodbah za dodatno delo ob popoldnevih, sobotah in nedeljah brez odobritve ministrstva in ne da bi vedeli, koliko dodatnega denarja bo na razpolago. Zanimivo je tudi, da ZZZS še ni sklenil pogodb z izvajalci za dodatni program za leto 2016. Izvajalci zato zdaj ne vedo, ali bodo dodatne operacije ob popoldnevih, sobotah in nedeljah, ki so jih izvedli lani, sploh plačane ali ne, so nam pojasnili v bolnišnicah. Zakonske podlage za izplačilo trenutno (še) ni.
Lani izvedli skoraj
V UKC Ljubljana so odgovorili, da so izvedli vse dodatne ortopedske operacije (107), operacije raka sečil (64) in operacije kile (100), za katere so bili dogovorjeni, ne pa tudi vseh koronarografij (dogovor je bil 500 koronarografij). V slovenjgraški bolnišnici je direktorica Jasna Uranjek povedala, da so izvedli vse dodatne operacije kile (30), hrbtenice (25) in operacije raka sečil, ne pa dogovorjenih operacij kolen (devet), ker niso imeli ortopeda. Franc Vindišar, strokovni direktor celjske bolnišnice, je dejal, da so večinoma izpolnili dogovor, a natančnih podatkov še nima. Vsi trije so intenzivno skrajševali tudi čakalne dobe v revmatologiji. V ortopedski bolnišnici Valdoltra so izvedli vse dodatne operacije kolen (100), hrbtenic (20) in ramen (20), je povedala pomočnica direktorja Lilijana Vouk Grbac. V zasebnem Medicorju pa veliko večino – 640 koronarografij (dogovorjenih 650), je povedala Metka Zorc.
Koliko denarja letos
Izvajalci so še naprej pripravljeni delati tudi popoldne, ob sobotah in nedeljah, če je treba. A bi se morali z bolniki na čakalnih seznamih ukvarjati. »Bolnikom se bolezen v času čakanja poslabša, k nam pridejo zelo bolni, z njihovim zdravljenjem je več stroškov,« je povedala Metka Zorc, ki se ukvarja z boleznimi srca. Lilijana Vouk Grbac iz Valdoltre pa, da se je pri pregledu čakalnih list za ortopedske operacije izkazalo, da približno polovica bolnikov na čakalnih listah ni sposobna za operacijo zaradi drugih bolezni ali pa si operacije še ne želi, čeprav bi po diagnozi operacijo potrebovali.
Za odpravo čakalnih dob v celoti bi po oceni ZZZS potrebovali okoli 120 milijonov evrov dodatnega denarja. Koliko ga bo na voljo leta 2017, bo odvisno od vlade. Sklenila je že, da bo del stroškov ZZZS prevzel državni proračun. Koliko, se še ni odločila.