Primer Gregor Golobič je bil v poduk vsej javnosti, še zlasti tisti, ki je volila njegovo politično opcijo ali simpatizirala z njo, da so politiki vendarle rdeči pod kožo. Zato je treba tudi Kresalovo, ki gradi svojo politično podobo z besedami, da stojijo za svojimi načeli, obravnavati z zdravo mero razuma in skepse. Predsednica LDS se je pred dvema letoma lotila skoraj nemogoče naloge; na lanskih ekstremno personificiranih volitvah je imela veliko težavo, ker so jo volivci premalo poznali, predvsem pa niso vedeli, kaj stoji za zunanjo podobo. Je političarka z vsebino? Je avtonomna in suverena osebnost, ki ne podlega takšnim in drugačnim lobijem in interesnim skupinam? Skoraj nemogoče je bilo spregledati, da se je Kresalova v predstrankarskem življenju gibala v socialno-ekonomskih krogih, ki jih lahko označimo za »profiterje« slovenske tranzicije. V razmeroma kratki »civilni« karieri si je tudi zagotovila za veliko večino Slovencev dobro materialno varnost. To ji kot političarki omogoča, da lahko v novem življenju toliko bolj stoji za načeli, ker ji ni treba skrbeti za eksistenco, če se ji v politiki zalomi. Zato je Kresalova v tem smislu v slovenski politiki redek primer, ko ne potrebuje politike kot sredstva za zagotavljanje ugodnega zasebnega življenja.
Ob drugi obletnici so nekdanji sopotniki LDS ocenjevali, da Kresalova ni več nedolžna, seveda v političnem kontekstu. Prestala je dvoje volitev in predvsem interpelacijo o temi, ki so se je v preteklosti nekdanji eldeesovci po nepotrebnem izogibali - izbrisani. Zaradi sramote slovenske države je bila deležna tudi hitre in ostre interpelacije, ki jo je spisala nihče drug kot SDS, in jo je v maniri izkušenih političnih mačkov prestala z več kot odliko. Na temi, na kateri je bilo pričakovati, da bo imela velike težave, je dokazala, da postaja mojstrica politične obrti. V prihodnje se utegne pokazati, da je bila interpelacija proti Kresalovi strateška napaka SDS, ki jo je predsednica LDS najbolj izkoristila za napredovanje po politični hierarhiji.
A kot je to v navadi, se njeni največji izzivi ne zarisujejo v razmerju do opozicijskega Janeza Janše, s katerim se, drugače kot premier Borut Pahor, spušča v odkrit spopad, ampak na političnem prizorišču, kjer je LDS konkurenca vsaj trem strankam. Malo verjetno je, da slovenski prostor prenese dve liberalni stranki, zato bo v prihodnje zanimivo opazovati odnos med LDS in Zaresom, še zlasti zdaj, ko si je Golobič naložil veliko breme na pleča nove politike. Značilnost slovenskega političnega prostora je tudi, da prostora levo od sredine ne zaseda dominantna politična oseba, kot se to, denimo, dogaja na desnici. Levica je po odhodu Janeza Drnovška še vedno v procesu transformacije, zasedanja položajev in formacije struktur, ki bi zagotavljale premiere med akterji in jasen red, kdo je kdo in kam sodi. V politiki se stvari ne dogajajo čez noč, zato so takšne okoliščine pravšnje za preboj sposobnih posameznikov in strank. Ali bo to uspelo Katarini Kresal? Usodo ima v svojih rokah, toda pota politikov so ne le negotova, ampak tudi nepredvidljiva. Predvsem pa čakamo na njen prvi večji greh. Šele tedaj bo postala polnokrvna političarka z možnostjo, da seže visoko.