Med resnejšimi analitiki ni bilo nikogar, ki bi včeraj stavil, da bo Andrej Rant izvoljen za guvernerja Banke Slovenije; karte so bile namreč razdeljene vnaprej in izid znan skorajda do glasu natančno. Država je zgolj izgubila nekaj tednov s kandidaturo, vnaprej obsojeno na neuspeh; predlagatelju, torej predsedniku države Drnovšku, je bilo na prvi pogled povsem vseeno za razmerja moči v državnem zboru in za to, da bo Banka Slovenije po 1. aprilu skoraj gotovo ostala brez pravega novega vodstva.
Na načelni ravni se lahko strinjamo z izjavo neuspelega kandidata, da so poslanci z njegovo neizvolitvijo prevzeli vso odgovornost za nastale razmere. Tega so se slednji najbrž že vnaprej zavedali; prevzemanje takšne odgovornosti je namreč v politiki normalno početje – šele njeno nesprejemanje vodi v zmedo. In če sežemo še malo širše, tudi celotni vladajoči koaliciji smemo in moramo priznati pravico, da za nastale razmere prevzame vso odgovornost; navsezadnje je za to na volitvah pred poltretjim letom dobila poln mandat. V ta okvir sodi tudi odgovornost za tako imenovano postavljanje »svojih« kadrov na najbolj izpostavljene položaje v državi – v Sloveniji je bilo vse od nastanka države naprej tako.
Kar je bilo v zgodbi o vodilnih kadrih Banke Slovenije (posledično so vanjo vpletli še Novo Ljubljansko banko) nenavadno in manj odgovorno, je bilo tako imenovano javno »preiskovanje« te institucije. Kot rečeno: del politike, ki želi večji nadzor nad vrhom bančnega sektorja, sme to narediti s polno odgovornostjo in brez slabe vesti. Obvodno čudaško obračunavanje (za dosego istega cilja) prek raznih od-poslancev pa so vsej zgodbi pustila nekoliko slab priokus.
Guvernerska zgodba je znova na začetku. Formalno je zdaj spet na potezi predsednik države z novim predlogom – tokrat pa bo moral, če se ne želi do konca osmešiti, svoj predlog kolikor-toliko uskladiti z omenjeno vladajočo politiko. Menimo, da najodgovornejši v državi še premorejo toliko političnega takta, da zgodbe ne bodo znova zapletli v nerešljivo uganko. Pred časom, ko sta se predsednik in premier Janša prvič zapletla v spor večjih razsežnosti, smo predlagali, naj bo slednji modrejši in popusti – in tudi je. Tokrat se zdi, da je s potezo modrosti na vrsti starejši Janez.