Čas za združevanje liberalnih strank?

Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn je potrdil, da se je začela razprava o prihodnosti slovenske levice. Govorilo se je tudi o možnostih povezovanja levice, kar je spet spodbudilo ugibanje o morebitni združitvi strank LDS in Zares.

Objavljeno
07. oktober 2009 09.59
Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije
Tanja Starič
Tanja Starič
Ljubljana - Predsednik Liberalne akademije (LA) Darko Štrajn je potrdil, da so prejšnji teden začeli razpravo o prihodnosti slovenske politične levice zato, ker so »zaskrbljeni«. »Če bi imeli desnico, kot je nemška pod vodstvom Angele Merkel, ne bi imeli skrbi. Toda naše mnenje je, da je slovenska desnica, ki jo navzven opredeljuje samo ena oseba, nezrela; psihiatri bi celo uporabili izraz psihotična,« je Štrajn pojasnil razloge za zaskrbljenost udeležencev razprave, ki sicer menijo, da »sedanja vlada deluje konfuzno«. »Čeprav jo sestavljajo dobri ministri, stvari nekako ne gredo skupaj,« pravi Štrajn.

Dejstvo, da so v LA govorili tudi o »možnostih povezovanja levice« je spet spodbudilo ugibanje o morebitni združitvi strank LDS in Zares. Predsednica LDS Katarina Kresal in predsednik stranke Zares Gregor Golobič sta to odločno zanikala.

Stranki, v katerih so številni člani nekdanje Drnovškove LDS, sta bili v zadnjem letu pogosto na dveh bregovih v sporih v koaliciji in vladi - najbolj ob imenovanju Draška Veselinoviča na čelo uprave NLB. Kljub napovedim, da bi utegnila LDS in Zares skupaj nastopiti na evropskih volitvah, se to ni zgodilo. Oba »liberalna« kandidata, Jelko Kacin za LDS in Ivo Vajgl za Zares, pa sta prestopila visok prag evropskega parlamenta in zdaj delujeta v isti poslanski skupini.

Štrajn: »Diagnoza problema«

Darko Štrajn je povedal, da so posvet pripravili zato, ker se jim zdi pomembno o težavah spregovoriti pravi čas, zlasti pa se približati definiciji, kaj je glavni problem slovenske levice. »Poglavitni cilj je ustvariti prostor za razmislek. Levica nima težav samo pri nas, ampak tudi na globalni ravni,« je dejal predsednik akademije. O konkretnih strankah, je dejal Štrajn, niso govorili, priznal pa je, da so »prvi začeli razpravo o krepitvi socialnoliberalne politike«. A razmišljanje o združitvi LDS in Zares bi očitno ta hip »preveč odprlo stare rane«. Kljub temu je Štrajn napovedal nadaljevanje razprave o tej temi že na novembrskem posvetu.

Janković ne komentira


Ljubljanski župan Zoran Janković, ki je lani podprl zmago levo sredinskega trojčka, je včeraj poudaril, da je že takrat menil, da »bi bilo zelo idealno«, če bi stranke leve opcije »združile sile«. Morebitnega združevanja dveh strank, LDS in Zares, v eno večjo liberalno stranko pa ni hotel komentirati. Prav Jankoviću v političnih kuloarjih pripisujejo, da potihem načrtuje povezovanje sredinske politične opcije, ki bi jo tudi vodil. Sam je to včeraj zanikal; poudaril je, da ni član nobene stranke in da v nobeno ne bo stopil.

V krogih blizu LDS in Zaresa sicer menijo, da bi ljubljanskega župana zanimalo le mesto predsednika vlade. Obenem pa poudarjajo, da je vladna koalicija po letu dni koalicijskih kriz zdaj strnila vrste in je Borut Pahor zato celo trdneje na položaju premiera, kakor je bil na začetku mandata.

Nova stranka na levi

Liberalna akademija svari pred »drobljenjem«, denimo oblikovanjem tretjega bloka. Nasprotno, LA poziva k tesnejšemu povezovanju. Hkrati pa se na levi sredini napoveduje nova stranka. Vlado Dimovski, pred leti tekmec Boruta Pahorja za mesto predsednika SD, je v zadnjih dneh potrdil, da načrtuje ustanovitev nove stranke, z »delovnim« imenom Slovenska unija.
V vrstah socialne demokracije zaradi te novice niso zaskrbljeni. Vsi naši sogovorniki iz SD so včeraj menili, da še ena stranka na levem polu na volitvah ne bi imela večjih možnosti, zlasti zato, ker so po klavzuri na Rogli letos poleti Socialni demokrati zgladili prej zelo ostra notranja nesoglasja in zdaj javno delujejo bolj enotno. Če pa Dimovski z napovedjo nove stranke nakazuje, da bi ga zanimalo mesto predsednika vlade, pravijo v SD, med večino pomembnejših članov največje parlamentarne stranke ne more računati na podporo.

Iz sredine tiskane izdaje Dela