Če bodo težave s Slovenijo, bo Mesić poslal gasilce

Zagreb – Besede slovenskega premiera Janeza Janše, da si bo Hrvaška z uveljavitvijo zakona o ekološko-ribolovnem pasu (ZERP) sama postavila časovni okvir, v katerem bo morala z EU skleniti pogajanja o ribištvu oziroma se dogovoriti s sosedama, in če se to ne bo zgodilo, bo tvegala usodo Turčije, so tukajšnji časniki prenesli površno, saj so jih, najbrž namerno, interpretirali kot grožnjo, češ, »končali boste kot Turčija«. Ker hrvaški politiki niso bili v celoti seznanjeni z izjavo, so jo v duhu pristranskih novinarskih prispevkov tudi komentirali.

Premier Ivo Sanader je dejal, da Janševe izjave sicer ne pozna, če pa je takšna, je najbrž usmerjena notranjepolitično, saj Slovenija in njen premier »nenehno podpirata Hrvaško na poti v Evropsko unijo«. Precej bolj pomembno je, je dejal Sanader, kar je slišal v Bruslju: da bo Hrvaška naslednja članica EU, da je ločena od Turčije in da ni več del paketa Zahodnega Balkana. Ena izjava ali njena interpretacija, je sklenil premier, ne bo zasenčila pomembnih in velikih uspehov, ki Zagreb opogumljajo na evropski poti.

Le notranjepolitična izjava?

Tudi predsednik države Stjepan Mesić je dejal, da gre najbrž za notranjepolitično izjavo slovenskega premiera. »Malo morajo pokazati mišice. Tudi ko smo imeli težave na Muri, je bilo malo pretiravanja. Tja so Slovenci pripeljali svoje specialce, jaz pa sem jim rekel, da bom, če se bo to ponovilo, pripeljal prostovoljno gasilsko društvo in jih bomo malo 'pošpricali'. Po teh mojih besedah se niso več pojavili,« je dejal hrvaški predsednik. Predsednik največje opozicijske stranke SDP Ivica Račan pa je dejal: »Če je v hrvaških medijih pravilno citiran, se je Janša pridružil slovenskim politikom, ki so bili že prej arogantni.« Na drugi strani meje, je dodal Račan, je potrebno več realnega gledanja, pa ne bo treba dolgo čakati na skupno stališče o ZERP.

Kljub takšnim reakcijam je tukajšnjim politikom jasno, da je sprejemanje odločitev eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Malo verjetno je, da bo Hrvaška v letu dni do uveljavitve ZERP lahko končala pogajanja o ribištvu z EU in se sočasno dogovorila z Rimom in Ljubljano. Spremenjeni hrvaški predpisi so za zdaj namenjeni predvsem domači javnosti in so posledica političnega prerivanja pred volitvami prihodnje leto, ko se morajo politiki izkazati, kako veliki Hrvatje so. Uveljavitev ZERP je predvsem posledica hudega pritiska levo-desne opozicije na vlado in HDZ. Slednja sta problem za zdaj – brez uspeha, da bi odgovornost za ZERP prerazporedila med vse stranke – nevtralizirala in vroč kostanj resnične uveljavitve prepustila prihodnji vladi, ki se bo oblikovala po volitvah jeseni prihodnje leto.

Oblast sicer zatrjuje, da Unija naklonjeno gleda na hrvaške poteze in da vstop v povezavo ni ogrožen. Odmevi v javnosti pa so različni. Nekateri vladi očitajo, da ni zmogla poguma, da bi pas uveljavila takoj po načelu »kar bo pač bo« in da gre za tretjo zamrznitev. Prvič je pas zamrznila Račanova vlada leta 2003 ob sprejetju zakona, drugič Sanader leta 2004 zaradi odpiranja poti v Unijo, tretji odlog pa se je zgodil v petek, ko je sabor izglasoval uveljavitev šele čez leto dni. Dejstva pa so, da oblast vmesnega časa ni izkoristila za lobiranje in diplomatsko ofenzivo pri EU, ni sprejemala ukrepov za zaščito pasu (obalna straža) in ni krepila hrvaškega ribištva. Odločitev o tretji zamrznitvi je torej logična: bile bi namreč hude težave z EU, če bi pas uveljavila takoj, in zamrznitev bi bila le simbolična, saj možnosti za izvajanje zakona ni. »Sodeč po dosedanjih izkušnjah bo odločitev o zaščiti Jadrana prelagana toliko časa, da bo izlov rib tolikšen, da nenasitni Italijani ne bodo imeli več kaj (divje) loviti,« je ugotovil eden od hrvaških komentatorjev.

Več o tem preberite v ponedeljkovem tiskanem Delu