Če ne bo dogovora s sindikati, bo nujen interventni zakon

Ljubljana - Če se v prihodnjem tednu vlada s sindikati javnega sektorja ne bo mogla dogovoriti o začasni odložitvi povišanja plač javnega sektorja, bo morala sprejeti interventni zakon. Do konca meseca mora namreč vlada predložiti državnemu zboru predlog proračuna za leti 2010 in 2011. Tako je bila po včerajšnji seji vlade povsem jasna ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

Povedala je, da so se po tem, ko se je vlada s sindikati javnega sektorja v zadnjih tednih dvakrat sestala, dogovorili, da vlada za sindikate pripravi enotni predlog. Kakšen je ta po vsebini, ministrica včeraj ni povedala, saj nosi oznako interno, s sindikati pa so se dogovorili, da do ponedeljka popoldne, ko naj bi se vnovič sestali, vladni predlog proučijo. Gre v vsakem primeru za »enotni predlog, tako kot so zahtevali sindikati, z več različnimi ukrepi«, je pojasnila ministrica. Od sindikatov pričakuje resen odgovor, saj, kot pravi, je »predlog vlade korekten«. Pomeni sicer preložitev uskladitve plač javnega sektorja v celoti, vendar je vlada povsem natančno določila roke, do kdaj bi uskladitve plač vendarle lahko izpeljali.

 

Še enkrat je ponovila, da vladi ne bo ostalo nič drugega kot sprejem interventnega zakona, če ne bo prišlo do dogovora s sindikati, saj vlada zaradi spremenjenih gospodarskih in finančnih razmer ne more izpolniti kolektivne pogodbe za javni sektor, ki jo je prejšnja vlada s sindikati javnega sektorja podpisala avgusta lani. »Zapisane pravice, da bo vlada do konca prihodnjega leta dokončno izvedla plačno reformo, je nekaj, česar vlada ne more uresničiti. Ne samo naša, niti katera koli druga vlada tega v teh časih ne bi bila zmožna izpeljati,« je poudarila Irma Pavlinič Krebs. Ob upoštevanju vseh veljavnih določil kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki vplivajo na rast plač, bi bil strošek povišanja plač v prihodnjem letu za okoli 380 milijonov evrov višji kot letos, kar približno predstavlja odstotek BDP.

 

Vlada se zaveda, da interventni zakon, ki naj bi veljal leto dni, za ta čas pomeni konec socialnega dialoga. Ta bo lahko spet vzpostavljen, ko bo vlada začela pripravljati nov plačni sistem. Dejala je še, da jo zadnje čase s strani opozicijskih strank, predvsem SDS, bega »tako javno kot pritlehno spodbujanje nemira med posameznimi poklicnimi skupinami in pozivanje k uporu zoper dogovore z aktualno vlado.« Po njenem mnenju je njihovo delovanje ta trenutek namenjeno povsem drugemu cilju, kot se deklarira, in sicer »zavajanju ciljnih skupin, ščuvanju ene skupine proti drugi.«

Iz petkove tiskane izdaje Dela