Če ne bo licenc, bo kanjoning v Posočju domena tujcev

Tolmin – Če na Kanjoning zvezi Slovenije (KZS) odgovorni ne bodo potrdili programa usposabljanja, s katerim bi posoška turistična podjetja lahko pridobila licence za izvajanje ponudbe, bodo dejavnost preselila v tujino ali pa najemala tujce, ki za vodenje ne potrebujejo slovenskih licenc.

Strokovni svet za šport je lani kljub temu, da so program potrdili fakulteta za šport, Olimpijski komite Slovenije in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zavrnil Kanjoning zvezo Slovenije, češ da usposabljanje ne namenja dovolj pozornosti varnosti. Zveza je zato pripravila nov, 187 ur obsežen program po vzoru Mednarodne kanjoning organizacije za profesionalce (ICOpro) in ga poslala v vnovično presojo. »Pripravili smo kredibilen program po mednarodnih standardih, zato upam, da ne bo več težav in da bi do glavne turistične sezone lahko izvedli izobraževanje in podelili licence,« je pojasnil sekretar KZS Goran Kavs.

Na licence čaka okoli 30 podjetij, poudarja Kavs: »Ključna je odločitev strokovnega sveta, ki bi moral razumeti nujo strokovnih delavcev v športu. V Posočju imamo v kanjoningu 25-letne izkušnje, ki jih nima nihče drug pri nas.« Licence bi sicer lahko pridobili prek konkurenčne Soteskarske zveze Slovenije, vendar so posoška podjetja mnenja, da je usposabljanje prezahtevno in predrago. Zavrnila so tudi možnost najema licenciranih slovenskih vodnikov kanjoninga, ki jih je pri nas okoli deset, medtem ko bi jih zgolj v Posočju potrebovali med 40 in 50.

Cenejša izbira so namreč tuji vodniki, ki za izvajanje dejavnosti pri nas ne potrebujejo slovenskih dokumentov, ampak so dovolj licence matičnih držav. Če jih država ne zahteva, lahko po slovenskih kanjonih turiste vodijo tudi brez licenc. Ob tem je najmanj ironično, da mednarodne licence za slovenske vodnike pri nas ne veljajo. »Zaenkrat lahko zgolj špekuliramo, kaj bi naredili, če bi nam spet zavrnili program usposabljanja, toda potrebujemo tudi izhod v sili. Mogoče bomo prisiljeni naša podjetja registrirati v tujini, s čimer bi imeli najmanj težav za izvajanje dejavnosti pri nas. Mogoče pa bomo najemali tuje vodnike. Za tujce je vse laže. To je narobe svet in to nam res ne more biti v čast,« je bil kritičen Kavs.

O najemu tuje delovne sile so se v KZS pozanimali tudi na gospodarskem ministrstvu, kjer so jim pritrdili, da so pogoji za izvajanje dejavnosti v Sloveniji po evropski zakonodaji izpolnjeni, če jih pravna oseba ali samostojni podjetnik izpolnjuje v državi, kjer ima sedež. Največ povpraševanja po kanjoningu je na vrhuncu poletne turistične sezone, dejavnost pa nekaterim podjetjem prinaša četrtino vsega prihodka. Z delom na črno bi tvegala dobrih 200 evrov kazni.