Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenski državljani so naklonjeni ideji o uveljavitvi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). V okviru evropske državljanske pobude je Slovenija druga država (za Hrvaško), ki je zbrala dovolj podpisov za priznanje statusa soorganizatorice pobude.
Z zbranimi 6000 podpisi je Slovenija izpolnila prvo nalogo, prevzeto v skupni evropski državljanski pobudi, katere cilj je zbrati najmanj milijon podpisov in tako doseči pri institucijah EU, zlasti evropski komisiji, aktivno podporo nadaljnjim raziskavam, ki jih je treba izvesti, preden se v kateri koli EU državi lahko resno lotijo uvedbe tega sistema.
»Gre predvsem za vprašanja o višini UTD po posameznih državah v razmerju do vsakokratne življenjske košarice in o možnostih financiranja UTD, ki so spet v različnih državah različne,« pravi Branko Gerlič iz sekcije za preučevanje in promocijo UTD pri Zofijinih ljubimcih, društvu za razvoj humanistike.
Poleg Slovenije je podpise še prej uspelo zbrati Hrvatom. »Velika spodbuda je bil švicarski uspeh, ko so zbrali 116.000 podpisov, jih vložili v parlament 4. oktobra in s tem dosegli obvezno izvedbo referenduma o uvedbi UTD v Švici,« pojasni Gerlič, ki pa se zaveda, da se lahko zgodi, da jim milijon podpisov ne bo uspelo zbrati. A pravi, da ne bodo odnehali: »Posvetili se bomo obveščanju državljanov EU o prednostih UTD in iskanju čim ustreznejših rešitev za vse.«
Vprašanje kakovosti življenja
A uspeh je že to, pravi aktivist Simon Delakorda, da je pobuda postala sestavni del javne razprave o možnih ukrepih v boju proti naraščajoči revščini in socialni izključenosti.
»Socialna dimenzija EU je bila do zdaj podrejena njeni ekonomski dimenziji, zato pobuda poziva države članice, naj vzpostavijo sodelovanje na področju raziskovanja prihodnjih socialnih modelov EU. To je ključno vprašanje kakovosti življenja v prihodnji EU, ki kotira visoko na evropski in slovenski politični agendi,« pravi Delakorda, a poudarja, da je pred uveljavitvijo UTD treba analizirati njegove modele in prakse, pilotno testirati predvidene učinke v Sloveniji in prek tega odgovoriti na vprašanje, kakšna naj bo višina UTD. Zagotovo je po njegovem pobuda pomembna - ker »predlaga izboljšanje obstoječih sistemov socialne varnosti, ne pa njihovo ukinjanje skozi politiko zategovanja pasu in varčevalnih ukrepov«.
UTD nas bo osvobodil strahu
Sociologinja dr. Valerija Korošec pa pravi, da je glede na neverjetni uspeh Hrvatov, ki so v 44 dneh zbrali potrebno število podpisov, še vedno mogoče, da bo pobuda o UTD uspela. »Menim, da so nekateri Slovenci in Hrvati uvideli, da bi jim sistem UTD zagotovil to, kar smo si ob osamosvojitvi želeli: zagotovoljeno eksistenčno varnost na univerzalen in egalitaren način z možnostjo svobodnega individualnega tržnega udejstvovanja,« meni Koroščeva.
Opozarja, da če v Evropi ne bo uveden UTD, bo Evropa razpadla. »In zato, kriza gor ali dol, je to ena od možnih rešitev za ohranitev EU. Obstaja pa seveda možnost, da bo EU kmalu razpadla in tiste države, ki bodo želele napredovati, bodo uvedle UTD, druge pa bodo nazadovale.«
Valerija Korošec pravi, da bi UTD koristil vsem, ki se jim zdaj zdi, da jim strah za eksistenco onemogoča svobodno delovanje: da ne rečejo ne neustreznim delovnim razmeram, delu, za katerega ne dobijo plačila, sodelovanju v sivi ekonomiji ali koruptivni dejavnosti. »Da se torej ne odzivajo samo na ravni primitivnih možganov, ampak uporabijo bolj racionalne, kreativne in dolgoročne rešitve, ki so dobre tudi za skupnost. Prestrašene živali se niso sposobne pametno odzivati, kaj šele sodelovati. Ko gre za raven eksistence, ljudje nismo veliko drugačni od živali,« ponazori sociologinja.
Izkušnje držav, ki so UTD uvedle ali preizkusile, med njimi Aljaska, Namibija, Kanada in Indija, so pozitivne, saj so tam, tako Koroščeva, otroci bolj siti, več so v šoli, starši so bolj sproščeni, vsi v družbi so bolj zdravi in več je uspešnih podjetnikov.
