»Če pride še ena ujma, tu ne bomo mogli ostati«

Črna na Koroškem – V senci katastrofalnih poplav, ki so prejšnji teden grozile v porečju Drave, je močan veter na območju Koprivne, Olševe in Ludranskega vrha v občini Črni na Koroškem opustošil stopetdeset hektarov državnih in zasebnih gozdov. Okoli petnajst prizadetih kmetov je povsem obupanih. Ostali so brez glavnega in edinega vira za preživetje. Tako bo prihodnjih petdeset do osemdeset let.

Zima je v teh krajih že skoraj na vratih, pred lastniki gozdov pa zelo zahtevna in draga sanacija, ki je s prodajo podrtega drevja, primernega le še za celulozo, ne bodo pokrili. Šestčlanska družina Osojnik, po domače pri Golobu v Koprivni na nadmorski višini 1200 metrov, gospodari s petdesetimi hektari gozdov.


Od prejšnjega tedna jim je je ostala le še tretjina, od katere bosta gospodarja Peter in Nataša težko preživela družino, za njune hčere, Urško, Ajdo in Špelo, pa prihodnosti na sicer idilični visokogorski kmetiji v objemu treh gorskih vršacev, Raduhe, Olševe in Pece, gotovo ne bo. »Težko je. A srečni smo, da se ni nikomur nič zgodilo in da nam s hiše ni odneslo strehe,« pravi Nataša. »Ponoči nismo zatisnili očesa. Otroke je bilo strah. Slišati je bilo, kot da se ruši gora,« se spominja Peter.

Kolikšna je dejanska škoda, bodo gozdarji ocenili predvidoma konec tedna, ko se bodo lahko prebili do vseh prizadetih območij. Damjan Oražem, direktor zavoda za gozdove : »Vsaka taka katastrofa povzroči spremembe tako pri stroki kot pri lastnikih gozdov in tudi na lesnih trgih. Sanacija je uspešna le, če je hitra.« Oražem napoveduje, da se bo katastrofi prihodnje leto neizogibno pridružila še ena. »Pravilo je, da se po taki ujmi skoraj vedno razmnožijo tudi podlubniki. Še posebno na predelih, kjer raste smreka. Koliko se bodo razvili in razširili, je odvisno predvsem od hitrosti spravila poškodovanega lesa in tudi od drugih dejavnikov..«



Robiju Lesjaku je veter polomil drevesa na strmem pobočju za stanovanjsko hišo. Sam se sanacije ne bo mogel lotili, tako kot drugi prizadeti kmetje bo za sanitarno sečnjo moral najeti izkušene izvajalce z drago strojno opremo. A ker je dela po vsej državi dovolj, izvajalci pa se zahtevnim terenom izogibajo, se v Črni bojijo, da jih bodo težko dobili.

»Pomoč pri sanaciji pričakujemo od države,« pravi Erih Kurnik z Mežnarjeve kmetije. »Pa ne samo to, država naj nas oprosti plačila katastrskega davka, poškodovane površine pa izvzame tudi pri plačilu davka na nepremičnine. Če pride še ena ujma, tu ne bomo mogli ostati,« napoveduje Kurnik. »Kmetje so v šoku. Ne vedo, kaj naj storijo,« opaža črnjanski revirni gozdar Milan Golob, rojen na Janškovi kmetiji, ki ji vetrolom prav tako ni prizanesel.


 

Osnutek zakona še v predalu

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, presenečena nad nastalo škodo, je kmetom obljubila pomoč najprej pri čim hitrejši sanaciji, nato pa pri ponovnem zasejevanju prizadetih območij. Na ministrstvu bodo skupaj z gozdarji rešitve iskali individualno, za vsakega lastnika posebej, pri čemer bodo določili prioritetni vrstni red, dela pa se bodo najprej lotili v zasebnih in šele nato v državnih gozdovih.

Ministrica je že naročila, naj njeni sodelavci iz predala potegnejo tudi predlog za interventni zakon za odpravo posledic škode po naravnih katastrofah, ki so ga predlagali in napisali na območnem zavodu za gozdove v Slovenj Gradcu. Zakon bi pospešil odpravo posledic škode, lastnikom pa prinesel odškodnino za kubični meter poškodovanega lesa.

Po osnutku zakona bi hitreje posegli v gozd tudi, če se mora zaradi sanacije v gozdu zgraditi nova ali obnoviti sedanja vlaka brez pridobivanja projektnih pogojev in soglasij pristojnih soglasodajalcev.