»Če te v središču mesta moti hrup, se preseli na obrobje«

Že poleti je ljubljanski župan Zoran Janković mlade, ki se predvsem ob koncih tedna tako radi zadržujejo na nabrežju Trnovskega pristana, javno pozval, naj za seboj pospravljajo, uporabljajo sanitarije ter predvsem znižajo raven hrupa, sicer bo »primoran« ponoči zapreti dohode do njihovega priljubljenega zbirališča. »Od vas pričakujem, da spoštujete lepoto in urejenost Trnovske plaže in prepričan sem, da bomo skupaj dosegli, da bo lokacija prijazna do vseh – vas, ki se zabavate, jutranjih spremljevalcev in okoliških stanovalcev,« je dejal. A medtem ko so nekateri Ljubljančani prepričani, da je treba mlade »ukrotiti«, drugi menijo, da morajo mladi pač imeti prostor za zbiranje in da je odgovornost za »obojestransko zadovoljstvo« v rokah občine in njene redarske ter komunalne službe.

Mladim vedno kdo očita, da se ne znajo obnašati, o tem je davno tega govoril že Sokrat,« začne svoje razmišljanje Gregor Tomc, ki med drugim poučuje predmet sociologija mladine na ljubljanski fakulteti za družbene vede. »Osnovna težava v Ljubljani je napačna predstava starejše generacije, da je urbano središče spalno naselje ter da bodo tam imeli mir, kot bi ga imeli na vasi,« je prepričan sociolog. »To je seveda zelo nerealno pričakovanje.«

»Ne svinjamo vsi«

»Kje pa naj se zbiramo?« me vpraša Gaja, dijakinja Poljanske gimnazije, ko jo, ravno na spornem Trnovskem nabrežju, povprašam o tem, kaj meni o županovem pozivu. »Denarja, da bi posedali v lokalih, nimamo, tukaj pa se lahko sproščeno družimo in zraven še kaj popijemo,« mi razloži. »Sploh pa nismo vsi takšni, da ne bi pospravljali za seboj, mi to vedno storimo,« pove njen prijatelj Jaša. »Vedno pa se bo našel kdo, ki tega pač ne upošteva. Ampak, zakaj bi morali biti kaznovani vsi?«

Red je v rokah občine

Janez Koželj, ljubljanski podžupan, zadolžen za urbanistično urejanje Ljubljane, razloži, da se, ko mesto sprosti javne prostore in jih uredi, vedno najde ena ali druga družbena skupina, ki bo ta javni prostor zasedla: »V mestih se vedno izluščijo območja, ki jih obvladujejo določene skupine ljudi, to ni nič takšnega. Problem pa seveda nastane pri upravljanju nadzora in to je verjetno stvar občine ter drugih služb, da to uredijo,« je prepričan podžupan. »Na voljo mora biti dovolj tako imenovane ulične opreme, se pravi košev za smeti, sanitarij in podobno, kar je na Trnovskem pristanu urejeno.« Koželj meni, da morajo biti na takšnih področjih prisotni redarji in delavci Snage. Znano je namreč, kdaj se večje skupine najpogosteje zbirajo in tam zadržujejo: »Lahko bi rekel, da so to nekakšne stalne javne prireditve, ki pa so po drugi strani sezonske. Zato moramo biti prilagodljivi ter z urejeno redarsko in komunalno službo skrbeti za ravnovesje.«

Trnovski pristan sicer delavci Snage čistijo vsak dan, »zaradi velike onesnaženosti omenjene lokacije, še posebno ob koncu tedna, pa je urnik čiščenja prilagojen tako, da se čiščenje začne že zjutraj, predvidoma ob sedmih«, so sporočili z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Ob koncu tedna, pravijo, pa vse tisto, kar ostane za nočnimi obiskovalci, počisti okrepljena delovna ekipa. Za mnenje smo želeli zaprositi tudi predsednika sveta četrtne skupnosti Trnovo, vendar za nas več kot teden dni ni bil dosegljiv.

Mladi niso preglasni

So nam pa zato odgovorili z mestnega redarstva, kjer so povedali, da je bilo v poletnem času, se pravi od julija do septembra, na območju Trnovskega pristana skupaj izrečenih 53 ukrepov, vendar od tega noben po zakonu o varstvu javnega reda in miru, kar pomeni, da mladi kljub njihovi številnosti niso bili preglasni. Temu morda botruje tudi postavitev nabrežja, saj, tako Koželj, se zvok na eni strani odbija od nasipa, na drugi strani pa se širi čez Ljubljanico. Prav zaradi tega, meni Koželj, je to nabrežje popolnoma primerno za zbiranje mladine, vsekakor bolj, kot je bila nekoč ploščad pri Maximarketu. Prostor je sproščujoč in hkrati skrit pred stanovalci, še pravi. »Zbiranje mladih na določenih območjih je značilno za vsa mesta, ki jih poznam, od Berlina do New Yorka – imajo pač okrepljeno redarsko in komunalno službo. Za to mora skrbeti občina in po mojem mnenju župan za to tudi skrbi,« je prepričan Koželj. Zaprtje Trnovskega pristana pa je po njegovem mnenju neizvedljivo: »Javnih prostorov se v Evropi ne zapira, hkrati pa se Trnovskega pristana niti ne da zapreti.«

Mestno središče 
pripada vsem

»Če bi nas izgnali, bi šli pač drugam,« je še povedala Gaja. In tako meni tudi Tomc, ki verjame, da bi se druženje, če bi nabrežje ponoči zaprli, zgolj razpršilo na večje območje: »V demokratičnih družbah se tega ne da reševati na takšen način, ljudje so avtonomni in s svojim prostim časom lahko počnejo, kar želijo. Biti mlad pomeni družiti se z vrstniki, to je definicija mladosti. Mladim ljudem so preprosto zanimivi samo drugi mladi ljudje in zato preživljajo ves čas skupaj. Tega se ne da preprečiti, nikakor«.

Koželj sicer še meni, da bi se lahko uravnavanja celotnega predela ob Ljubljanici lotili drugače: »Povabimo vendar še druge ljudi na nabrežje. Naprej od Prulskega mostu je spet druga, bolj mirna populacija. Dejstvo je, da vsak kos javnega prostora nekdo zavzame, ne sme pa si ga, seveda, prilastiti.« Tako kot si mestnega središča ne morejo lastiti njegovi stanovalci. »Kdor živi v mestu, mora to vzeti v zakup in jasno je, da bivanje v urbanem središču spremlja tudi hrup. Če tega ne prenašaš, se moraš odseliti na obrobje mesta,« sklene Tomc.