Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko se je ena od študentk želela letos vpisati na doktorski študij na naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) Univerze v Ljubljani, jo je čakalo neprijetno presenečenje. Šolnino za študijski program so v primerjavi z njeno lansko ceno več kot podvojili. Višje cene doktorskih programov so tudi na večini ostalih visokošolskih zavodih ljubljanske univerze.
V naslednjih tednih bodo študenti, ki so se prijavili na tretjo stopnjo študija, izvedeli, koliko jih bo stala šolnina za doktorski študijski program. Nekaterim na javnih visokošolskih zavodih bo s sofinanciranjem pomagala država, kar določa aprila sprejeta uredba o sofinanciranju doktorskega študija.
V primerjavi z zadnjimi leti, ko so del šolnine nekaterim študentom na tretji stopnji pokrila evropska sredstva, bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izbranim kandidatom letos študij sofinanciralo iz proračunskih sredstev. Razdelilo jih je med vsako od univerz, ki bodo denar dodelile visokošolskim zavodom. Ti bodo upravičence izbrali glede na svoje pogoje in merila, ki jih je potrdil pristojni organ na zavodu.
Univerza v Ljubljani je za sofinanciranje doktorskega študija v letošnjem študijskem letu prejela nekaj več kot 2.600.000 evrov. Koliko študentov bo upravičenih do nižje šolnine, bo jasno predvidoma novembra, po zaključku vpisa na vseh članicah ljubljanske univerze z doktorskim programom, razlaga Marjana Slobodnik z univerzitetne službe za doktorski študij.
Višina sofinanciranja je namreč odvisna od števila vpisanih, pojasnjuje, kar pomeni, da bodo na univerzah celoten znesek, namenjen sofinanciranju, delili s številom upravičencev. Pregled polnih cen šolnin pa kaže, da so se te v primerjavi z lanskim letom povišale na 18 od 20 doktorskih programih ljubljanske univerze, zato se nekateri prijavljeni sprašujejo, ali si bodo nadaljevanje študija na tretji stopnji sploh lahko privoščili.
Čemu višja cena
Med vsemi visokošolskimi zavodi v Ljubljani je ceno šolnine doktorskega programa poleg fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) in fakultete za matematiko in fiziko (FMF) najbolj povišala NTF. Ta je z 2700 evrov na letnik pri dveh programih – Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje ter Znanost in inženirstvo materialov – skočila na 5500 evrov. »Če bi bilo po naše, bi seveda obdržali staro ceno. Višjo je zahtevala univerza,« pravi tajnik na fakulteti Veljko Zrimšek.
Kot pojasnjuje, je univerza konec lanskega leta vse fakultete pozvala k uvrstitvi šolnin v enega od šestih cenovnih razredov, ki so izhodišča za določitev novih cen šolnin. »To smo storili, da ne bi bilo v ceniku šolnin po več deset sicer različnih, toda podobnih cen, zato smo se odločili, da jih združimo v posamezne cenovne razrede,« pravi predsednik upravnega odbora univerze dr. Borut Božič. Medtem ko je vsak od 20 programov lani imel svojo ceno, so v letošnjem študijskem cene šolnin namreč poenotene v štiri različne razrede.
Končne polne cene šolnin so določile fakultete na podlagi izračunov glede na merila, ki jih je določila univerza. Ta vključujejo analizo stroškov, izvedbenih pogojev in drugih dejavnikov. »Izračun, ki smo ga morali priložiti predlogu šolnine, in ki jo je potrdil upravni odbor univerze, je pokazal uvrstitev v razred 5.500 evrov. Če univerza ne gre na trg, pač ne more preživeti,« dodaja Zrimšek.
Enaka cena šolnine bo ostala zgolj v interdisciplinarnem doktorskem programu Biomedicina, ki ga izvaja pet fakultet, ter Humanistika in družboslovje, ki ga izvajajo štiri fakultete in dve akademiji. Znotraj tega programa se za dvig šolnine niso odločili, odgovarjajo na fakulteti za družbene vede (FDV): »Večina študentov ima tako ali tako že sedaj težave s plačilom celotne šolnine.«
Za bolj sistematično sofinanciranje
V Študentski organizaciji (ŠOS) nov način sofinanciranja študija sicer podpirajo, saj se je višina sredstev dvignila, pravi Alen Brkić. Vendar kljub temu to ne opravičuje dviga šolnin na večini fakultet. Menijo, da bi bil sistem sofinanciranja pravičnejši, če bi bil doktorski študij v čim večji meri sofinanciran na način, da bi vsi kandidati prejeli enako visoko šolnino.
Zaradi tega so v organizaciji predlagali normirano šolnino, kjer bi vsi prijavljeni ne glede na program prejeli vsaj 2600 evrov, ostalo pa bi morali doplačati. »Predlog so aprila zavrnili, saj bi to pomenilo, da sredstva ostanejo na ministrstvu, univerze pa so težile k temu, da denar ostane pri njih. Mislimo, da jim to daje preveč odgovornosti, ki si jih ne zasluži,« pravi Brkić.
Prav tako opozarja, da bi morala višina sredstev sofinanciranja za vsako študijsko leto biti znana pred iztekom vpisnega roka. Študijsko leto se je namreč že začelo, kandidati pa kljub temu še ne vedo, ali bo njihov študij sofinanciran in v kolikšni meri. To pa številne pušča v negotovosti.
