Čebašek Travnikova: Vlada nekaterih zakonov noče pripraviti

»Ministrstva prelagajo odgovornost druga na drugo, vlada pa nekatere zakone krši.«

Objavljeno
25. oktober 2011 20.57
Posodobljeno
26. oktober 2011 09.00
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika

Ljubljana – Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik se v poročilu za lani, ki ga je državnemu zboru pred razpustitvijo še uspelo obravnavati, posveča tudi zakonodajni dejavnosti vlade in državnega zbora. Opozorila je, da vlada nekaterih nujnih zakonov noče pripraviti.

Varuhinja ugotavlja, da so vzroki za neaktivnost močni motivi »ene ali druge politične opcije, da se zakonskih predpisov ne bi spremenilo«. Poleg tega ministrstva prelagajo odgovornost druga na drugo »z bolj ali manj prikritim namenom, da se določenega problema ne reši«. Na drugi strani pa so nekatere zakonske spremembe nastajale hitro in so bile neusklajene že med koalicijskimi partnerji, kaj šele z opozicijo, sindikati in zainteresirano javnostjo.

Varuhinja je več let opozarjala vlado, naj pripravi zakon o duševnem zdravju. Končno je državni zbor sprejel zakon, ki pa ga je po mnenju varuhinje treba čim prej popraviti. Dolgotrajna oskrba in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je primer zakona, ki ga vlada ni hotela pripraviti z izgovorom, da bo počakala na spremembo celotnega sistema varovanja človekovih pravic. Med manjkajoče zakonske akte varuhinja uvršča še predpis, ki bi jasno opredelil uporabo posebnih varovalnih ukrepov za nemirne paciente v splošnih oddelkih bolnišnic, zunaj psihiatričnih in socialnovarstvenih ustanov. Vlado še poziva, naj pripravi spremembe zdravstvene zakonodaje in uredi podeljevanje koncesij in nadzora.

Prav tako varuhinja že več let poudarja, da potrebujemo zakon o zagovorništvu otrok. Leta 2007 so namreč sami začeli izvajati pilotni projekt zagovorništva otrok, ki ga je zdaj treba institucionalizirati. Tudi v tem primeru se vlada izgovarja, da odlaša s pripravo zakona, ker ureja zagovorništvo na različnih področjih, tudi za starejše in invalide. Tako se zakon o zagovorništvu prelaga v negotovo prihodnost, opozarja varuhinja.

Nekaterim večletnim opozorilom varuhinje pa je državni zbor vendarle prisluhnil. Sprejel je zakon o izbrisanih, ki bo delno odpravil nezakonitosti, ki jih je večkrat ugotovilo ustavno sodišče.

Po hudih nasprotovanjih je sprejel družinski zakonik, ki zdaj čaka na referendum, če ga bo ustavno sodišče dopustilo. Tik pred koncem pa je parlament sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki bo omogočil zdravstveno zavarovanje tudi otrokom, katerih starši nimajo plačanih prispevkov.

V poročilu pa varuhinja ne ugotavlja le, da vlada nekaterih zakonov ni bila pripravljena pripraviti, ampak tudi, da jih sama krši. Primer je odprava nesorazmerij v plačnem sistemu za javne uslužbence, ki ga vlada kljub veljavnosti ni spoštovala. Opozarja še na kršitve človekovih pravic, ki so nastale z odlašanjem lokalnih volitev v Kopru, in na šibko zakonsko regulativo v občinah.

Poleg tega varuhinja priporoča vladi, naj zagotovi, da bodo državni organi pravočasno pripravili strokovne podlage za sprejetje predpisov, ki jih zahtevajo odločitve ustavnega sodišča.