Čebulj: Ustavno sodišče ne odloča politično

Ljubljana - Predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj se je danes odzval na sredine besede vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka glede odločitve ustavnega sodišča za začasno zadržanje izvajanja zakona, ki ukinja t.i. Kosovo komisijo. " Ne morem pristati na trditve, da odločam politično in ne samo to, politično naj bi odločal zato, ker je v sedanji sestavi "bivša politična oseba" - sodnik Ciril Ribičič," je zapisal Čebulj in dodal, da mu, če odmisli žaljivost, ostane le še en razlog za takšno izjavo: "Pazite, kakšna bo končna odločitev!"

Prepričan sem, da bo odločitev ustavnega sodišča v skladu z ustavo - tudi v primeru, če se z argumenti zanjo morda ne bom strinjal, je zapisal Čebulj, ki je komentiral besede poslanca SDS, da je odločitev o zadržanju politična, ker je v tem ustavnem sodišču tudi ustavni sodnik, ki je bil pred letom 1991 tudi predsednik ene od političnih strank in to stranke iz časa totalitarizma.

Čeprav je Čebulj glasoval proti začasnemu zadržanju izvajanja zakona, to še ne pomeni, da kot predsednik ustavnega sodišča ali pa samo kot sodnik tega sodišča pristaja na diskreditacijo sodnic in sodnikov, ki so glasovali drugače, kot je sam. Poudarja, da je Ciril Ribičič sodnik ustavnega sodišča in je bil prav tako izvoljen po postopku, ki je določen v ustavi in v zakonu o ustavnem sodišču. Izvoljen je bil z večino glasov poslank in poslancev demokratično izvoljenega parlamenta, enako kot to velja za vse druge sodnice in sodnike te in prejšnjih sestav, pri čemer je irelevantno, s kakšno večino so bili izvoljeni.

Politikom je že prišlo v navado, da javno razlagajo, kakšno odločitev pričakujejo od ustavnega sodišča

Kot pri tem ugotavlja predsednik ustavnega sodišča, je prišlo že v navado, da politiki - iz vladajoče koalicije ali iz opozicije -, funkcionarji ali pa vodje kakšnega državnega organa ali komisije javno razlagajo, kakšno odločitev pričakujejo od ustavnega sodišča v kakšni od zadev, ki jih to obravnava. Že vnaprej so prepričani, da ustavno sodišče ne more ali celo ne sme odločiti drugače, kot oni menijo, da je prav. " Žalostno stanje, če pomislimo, da smo v letu, ko bomo praznovali petnajsto obletnico razglasitve ustave, katere ena od bistvenih pridobitev je ravno delitev oblasti," je zapisal Čebulj.

Pojasnjuje, da se mu ne zdi sporno, če nekdo, pa čeprav je vodja poslanske skupine, pove svoje mnenje o odločitvi ustavnega sodišča ali se ne strinja z njenimi razlogi, dokler so v okviru z ustavo začrtanih meja med parlamentom in ustavnim sodiščem. Zagotovo pa so izven teh meja ocene, ki jih je mogoče razlagati kot zatrjevanje pristranosti ustavnega sodišča, češ da odloča o svojem premoženju, in ocene o političnih stališčih, ki da so prevladala pri odločitvi o zadržanju zgoraj navedenega zakona.

Sodnice in sodniki ustavnega sodišča res odločajo o "svojem premoženju" in v drugi, enako razvpiti zadevi, ki se nanaša na nov plačni sistem, odločajo o "svojih plačah". Enako kot vlada in državni zbor odločata o svojih in o " naših" plačah. In odločajo tudi o "svojih davkih", "svojih pokojninah", "svoji Vzajemni" in še veliko takšnega bi se našlo, je zapisal Čebulj, ki poudarja, da žal ni nikogar drugega, ki bi o tem odločal in da se ustavno sodišče takšnega svojega položaja še kako zaveda.

Čebulj pri tem navaja eno od odločb ustavnega sodišča iz januarja 1998 leta, ko se je postavilo vprašanje nepristranosti sodnikov v zadevi, v kateri bo (je) odločitev neposredno vplivala tudi na pravice, pravni položaj oziroma pravne koristi posameznih ustavnih sodnikov. Takrat je ustavno sodišče med drugim zapisalo, da okoliščine, ki bi lahko samo vzbudile dvom v nepristranost nekaterih sodnikov, ne morejo biti razlog za to, da bi del zakonodaje ostal brez ustavnosodnega nadzora.

Pri tem je treba upoštevati še, da je delo ustavnega sodišča javno, njegove obrazložene odločbe pa so objavljene v uradnem listu, zaradi česar je vsebina vsake odločitve izpostavljena presoji udeležencev in javnosti. V odločitvah ustavnega sodišča je nadalje - drugače kot pri odločitvah drugih sodišč - navedeno, kako so glasovali posamezni sodniki. Sodniki, ki so pri odločanju ostali v manjšini, glede pomembnejših vprašanj svoja stališča praviloma utemeljijo v ločenih mnenjih. Vse to pa zmanjšuje nevarnost pristranskosti pri odločanju ustavnega sodišča.

Za poslansko skupino SDS odločitev ustavnega sodišča sporna

V poslanski skupini SDS bodo spoštovali odločitev ustavnega sodišča, ki je sklenilo do končne odločitve zadržati izvajanje zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, čeprav se z njo ne strinjajo. Po njihovem mnenju gre za izrazit in neupravičen poseg v delitev oblasti, je na sredini novinarski konferenci povedal vodja največje poslanske skupine.

Ena ključnih postavk omenjenega zakona je po njegovih besedah prav preglednost, transparentnost premoženja javnih funkcionarjev. Z njim so želeli javnosti omogočiti, da dobi vpogled v prihodke in premoženje funkcionarjev. Sklep ustavnega sodišča pa je to možnost vpogleda v premoženje funkcionarjev začasno onemogočil.

V poslanski skupini SDS se ne strinjajo z navedbo ustavnega sodišča, da bi z uveljavitvijo zakona nastale nepopravljive posledice, saj bi namesto dosedanje t.i. Kosove komisije dobili državnozborsko komisijo, ki se ji s to odločitvijo odreka verodostojnost. Sporno pa se jim zdi tudi, da je ustavno sodišče sklep sprejelo tako pozno, tj. že po imenovanju državnozborske komisije, s čimer se bo na nek način povzročilo tudi zmedo na tem področju.

Poleg tega bi lahko ustavno sodišče, če ima pomisleke, zadržalo izvajanje le posameznih členov. Nikakor pa v SDS ne soglašajo, da je celoten zakon zgrajen na neustavni podlagi. Kot je pojasnil Tanko, ukinitev t.i. Kosove komisije po njihovem mnenju ne more biti neustavna, saj je bila ustanovljena šele 13 let po sprejetju ustave in sicer predvsem kot posledica javnomnenjskega pritiska. Poleg tega je takšna komisija unikum v EU.

Tanko: Eden od ustavnih sodnikov je bil predsednik ene od političnih strank iz časa totalitarizma

Odločitev v omenjeni poslanski skupini ocenjujejo kot sporno, pa tudi kot politično. Eden od ustavnih sodnikov je "bil pred letom 1991 predsednik ene od političnih strank in to stranke iz časa totalitarizma", je pojasnil Tanko. Poleg tega so ustavni sodniki tudi sami javni funkcionarji, zato so odločali tudi o sebi in "preprečili razkritje tudi svojega premoženja", je pojasnil Tanko.

Komentiral je tudi zahtevo za preiskavo, ki jo je na Okrožno sodišče v Ljubljani zoper Mitjo Ribičiča vložilo vrhovno državno tožilstvo. Ker gre za pomembno vprašanje iz slovenske zgodovine, v poslanski skupini pričakujejo, da bodo v tem primeru pravosodni organi ravnali po ustavi in zakonih, nepristransko in tudi brez zavlačevanja.