Čedalje jasnejša zavest o krizi

Ljubljana - V zavesti ljudi vse bolj zori spoznanje, da smo v krizi. To je prvi vtis tokratne raziskave Politbarometer, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski fakulteti za družbene vede. Druga ugotovitev, ki temelji na rezultatih Politbarometra, pa je, da ima vlada še vedno razmeroma visoko podporo in da ljudje od nje veliko pričakujejo, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predstojnik Centra dr. Niko Toš.

Strankarsko opredeljevanje pokaže v Politbarometru - v nasprotju z anketami, ki jih pripravlja več slovenskih medijev - precejšnjo razliko med vodilno vladno in vodilno opozicijsko stranko. Strankarske preference (združena odgovora na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile volitve to nedeljo - in še dodatno za tiste, ki se pri prvem niso izrekli: katera stranka vam je najbliže) so precej večje za SD (25 odstotkov) kot za SDS (17 odstotkov). Vse druge stranke dobijo bistveno manj: SNS šest odstotkov, Zares pet odstotkov, Desus štiri, vse preostale pa po dva odstotka ali manj. Pri tem je zanimivo, da - čeprav so za novo vlado že mimo prvi meseci največjega navdušenja - skoraj ni razlik v rezultatih Politbarometra iz decembra 2008, ko je nova, Pahorjeva vlada ravno začenjala svojo pot.

Podobno velja tudi za oceno dela vlade in državnega zbora ter za podporo Pahorjevi vladi. V treh mesecih se razpoloženje javnosti do nove oblasti ni poslabšalo; kjer se je spremenilo, se je na bolje. Podpora Pahorjevi vladi je tokrat še večja kot decembra. Takrat jo je podprlo 51 odstotkov anketiranih, zdaj 55 odstotkov. Junija 2008, ob zadnjem Politbarometrovem merjenju podpore Janševi vladi, je bila ta 33-odstotna. Vlada deluje v razmerah visoke podpore, zaupanja in pričakovanja.

Vendar to še ne pomeni, da ni javnost tudi precej kritična do vlade, kar je zlasti opaziti pri ocenjevanju njenih ukrepov za premagovanje gospodarske in finančne krize. Ta je za slovensko javnost dejstvo, saj kar 87 odstotkov vprašanih meni, da je kriza dosegla tudi Slovenijo. Večina (58 odstotkov) jih tudi meni, da vlada pri njenem obvladovanju ni uspešna.

In kako anketirani osebno zaznavajo krizo? Na vprašanje »Ali je zaradi krize vas ali vašo družino prizadelo kaj od naslednjega ...?« jih je največ navedlo zmanjšanje dohodka (39 odstotkov). A že takoj naslednji po pogostnosti je odgovor zmanjšanje vrednosti nepremičnine (37 odstotkov), sledi mu padec vrednosti delnic (32 odstotkov). Vse to po mnenju dr. Toša nakazuje, kako se je kapitalizem skoraj neopazno, a trdno zasidral v našo javnost. Padanje vrednosti nepremičnin in delnic se v krizi kaže kot problem več ljudem kot pa ogroženost zaposlitve; ta je s 30 odstotki šele na četrtem mestu.

Dr. Niko Toš v teh in tudi drugih podatkih zaznava potencial razraščanja javnega nezadovoljstva. Pri tem pa vendarle ugotavlja, da imata vlada in parlament še vedno dovolj legitimitete, da ukrepata.

Na koncu še nekaj aktualnih vprašanj, ki so jih v raziskavi poimenovali Izzivi trenutka. Na vprašanje, ali mora vlada v primeru izbrisanih spoštovati odločbo ustavnega sodišča ali ne, Politbarometer še nikoli ni dobil toliko pritrdilnih odgovorov. Da jo je dolžna upoštevati, je odgovorilo 57 odstotkov, da ne, pa 25 odstotkov. S precejšnjo večino, 71 odstotki, je tudi podprta ideja o postavitvi skupnega spomenika vsem žrtvam druge svetovne vojne in revolucionarnega nasilja. Nasprotno pa še večja večina, 78 odstotkov, zavrača zahtevo, da se Titovo ime umakne z ulic in trgov, njegovi kipi pa prenesejo v muzeje.

Večini, a manjši - 53 odstotkov -, se tudi ne zdi primerno, da Slovenija financira projekt univerzijade v Mariboru. Pri tem je zanimivo, da podpora pada z oddaljenostjo od Maribora. Tako jo v Podravski regiji podpirajo skoraj vsi, na Obali in Krasu pa skoraj nihče.

Iz sobotnega tiskanega Dela