Tiskane izdaje
Ljubljana – Naša država bo imela leta 2050 manj prebivalcev kot zdaj, prebivalstvo se bo staralo, število zaposlenih pa upadalo. Ta gibanja bodo vplivala tudi na gospodarsko rast in po projekcijah EU bo v letih 2030–2050 potencialna stopnja rasti pri nas že nižja od od povprečja skupine EU-15. Slovenija bi zato morala zdaj voditi aktivno demografsko, zaposlovalno in pokojninsko politiko, je izjavil predsednik strateškega sveta za gospodarski razvoj dr. Marjan Senjur na posvetu o slovenskih strateških vprašanjih: prebivalstveni politiki, zaposlovanju, trgu dela in javnih financah.
»Imamo hudo demografsko krizo, zakaj je tako, pa ni znano. Pozitivni demografski trend se spreobrača v negativnega in to se začenja jasno kazati,« je povedal profesor z ekonomske fakultete dr. Janez Malačič. Dejal je, da je doslej rojevalo 15 tisoč žensk, zdaj samo 8 do 9 tisoč. Vsaka rodi povprečno le 1,2 otroka, morala pa bi vsaj od 1,7 do 1,9. Po drugi strani se življenjska doba podaljšuje in čez dve desetletji bo skoraj tretjina Slovencev starejša od 65 let. Po Malačičevih besedah imamo pri povečevanju rodnosti in oblikovanju prebivalstvene politike pozitiven francoski zgled. Doslej smo se pri nas ukvarjali s prebivalstveno politiko zelo ponesrečeno, zato je skrajni čas, da politične stranke dosežejo soglasje o njej, je povedal Malačič.
V razpravi je sodeloval tudi finančni minister Andrej Bajuk. Kot je dejal, imamo dovolj časa, da se pravočasno lotimo tudi reševanja javnofinančnih problemov, povezanih s staranjem prebivalstva, »vendar se moramo začeti pogovarjati o tem«.
Več si preberite v petkovem Delu.
