Celjski slikar dolguje avstrijski banki milijon evrov

Ljubljana - Celjski slikar Jure Cekuta avstrijski banki Erste Bank dolguje veliko denarja. Od naših dobro obveščenih avstrijskih virov smo izvedeli, da vsota, ki jo slikar dolguje banki, znaša okoli 1,4 milijona evrov. To so te dni ugotovili avstrijski kriminalisti, ki so od banke zahtevali vse papirje, povezane s slovenskim slikarjem, in sicer do leta 2002. Enak postopek, le da pred dobrim letom, so avstrijski kriminalisti opravili pri Walterju Wolfu in Hansu Wolfgangu Riedlu, vendar so se pri njunih bančnih manevrih razgledovali le do leta 2005. Glavno vprašanje, s katerim se zdaj ukvarjajo avstrijski kriminalisti, je po naših informacijah to, zakaj je Cekuta potreboval denar, ki si ga je pred dobrima dvema letoma izposodil od banke. Cekuta vse naše navedbe, povezane z njim, zanika.

 

Erste Bank je posojeni denar zahtevala od slikarja že lani, vendar jim Jure Cekuta do danes ni poplačal niti centa. Cekuta se je, kot smo izvedeli, pri Erste Bank zadolžil pred dobrima dvema letoma, kot porok za posojilo pa je omenil finsko državno podjetje Patria, ki naj bi plačalo dolg. A denarja ni bilo, saj se je Patria iz nam neznanih razlogov leta 2007 Cekute po hitrem postopku poskušala znebiti (od maja 2004 do decembra 2006 je imel Jure Cekuta s Patrio sklenjeno svetovalno pogodbo, za katero je mesečno prejemal 4000 evrov). Finsko podjetje je hotelo tudi slikarja vključiti v pogodbo, ki jo še ima sklenjeno z Rudolfom Lebanom, svetovalcem Patrie za protidobave, vendar Leban tega ni hotel.

 

Cekuta je zato vključen v pogodbo, ki jo je imel s Patrio sklenjeno Hans Wolfgang Riedl, ki je podjetju svetoval za vzhodne države. Ta je Cekuti februarja 2007 izplačal 340.000 evrov, s čimer je slikar, tako je mogoče sklepati na podlagi podatkov, ki jih hranimo v uredništvu, končal svojo »patrijsko« zgodbo. Od nje pa je očitno pričakoval več denarja; ker ga ni bilo, je moral vzeti kredit. Tukaj, tako naš vir, kriminalisti z zbiranjem dokaznega gradiva odgovarjajo na dve teoriji: po prvi je Cekuta denar vračal Patrii, druga teorija pa pravi, da je denar nesel nekomu v Slovenijo, ki je slikarju pomagal pri njegovi orožarski dejavnosti, za katero ga je Patria najela: zbiral je podatke o konkurenci (Sistemska tehnika) in se razgledoval za podjetjih, prek katerih bi Patria lahko opravila svoje protidobavne obveznosti.

 

Spomnimo naj, da je Cekuta podobno kot v omenjenem primeru končal tudi svoje sodelovanje z avstrijskim Steyerjem (ta je v večinski lasti ameriškega General Dynamicsa, največjega tekmeca Patrie). Tam je imel v devetdesetih, trdi Hans Wolfgang Riedl, prav tako sklenjeno svetovalno pogodbo: »Cekuta je bil Steyerjev zastopnik, ko je iz podjetja odšel Walter Wolf. Kot veste, je Wolf imel veliko željo odkupiti del Steyerja, ki se ukvarja z vojaško industrijo, vendar so mu to preprečili. Ko je odšel, je na njegovo mesto prišel Cekuta.« Cekuto so nato iz Steyerja odslovili, zaslužil pa je osem milijonov takratnih avstrijskih šilingov. Cekuta ni bil zadovoljen, zato je Steyer tožil: zahteval je dva dodatna milijona evrov. Tožbo je izgubil. 

 

Cekuta je le slikar, ki slika

Pri tem je najbolj zanimivo, da Cekuta ves čas suvereno zanika kakršno koli vpletenost v afero Patria (finski novinar Magnus Berglund je v svoji oddaji Resnica o Patrii povedal, da je bil Cekuta kurir, ki je podkupnine s Patrijinim denarjem nosil na obrambno ministrstvo). Cekuta ponavlja, da je le slikar, ki slika, in da od Patrie nikdar ni prejel umazanega denarja. A na to priznanje, da je denar torej le dobil, smo na Delu morali čakati leto dni; da je denar prejel, je namreč priznal šele po tem, ko je Riedl za naš časopis prvič govoril o tem, da je Cekuti nakazal denar. Spomnimo naj, da so o Cekuti lagali tudi iz Patrie. Poleti so nam kakršno koli povezanost s Cekuto absolutno zanikali, prejšnji teden pa so v odzivu na našo ugotovitev, da torej lažejo, zapisali, da so imeli s Cekuto sklenjeno pogodbo: od maja 2004 od decembra 2006.

 

Iz sredine tiskane izdaje Dela