Celjski sodnik Milko Škoberne nezakonito priprt

Ljubljana – Sodnik Milko Škoberne, osumljen jemanja podkupnine, je bil nezakonito priprt, so odločili vrhovni sodniki. Znano je, da so ga 26. januarja pridržali, dva dni pozneje je bil zanj odrejen pripor, 16. februarja pozno zvečer pa so ga izpustili na prostost, saj po zaslišanju prič ni bilo več bojazni, da bi vplival nanje.

Vrhovni sodniki, na katere je Škobernetov zagovornik Tomaž Bromše naslovil zahtevo za varstvo zakonitosti, so 22. februarja sklenili, da je bil pripor nezakonit. Bromše je sodbo prejel včeraj popoldne. Povedal je, da bi moral, kot je opozarjal že sam, o imuniteti sodnika odločati državni zbor. Bromše nam je pojasnill, da je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočni sklep o priporu proti celjskemu sodniku v suspenzu Milku Škobernetu.

Vrhovno sodišče mu je v celoti pritrdilo, da sklep mandatno-volilne komisije ne zadošča za odreditev pripora in da bi o imuniteti moral odločati državni zbor. Ker se to ni zgodilo, to pomeni kršitev, zaradi katere sta sklep preiskovalnega sodnika o priporu in tudi sklep zunajobravnavnega senata, ki je odločal o pritožbi odvetnika Bromšeta, nepravilna in nezakonita ter pripor nezakonit.

Bromše je opozoril, da zaradi nezakonitega in neustavnega pripora obstaja odškodninska odgovornost države, vendar se o tem s Škobernetom še ni pogovarjal. Sodnik Škoberne je bil sicer pridržan zaradi suma, da je v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico za Esadom Ćehajićem.

Je poslovnik DZ 
v nasprotju z ustavo?

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar odločitve vrhovnega sodišča ni hotel komentirati, ker še ni prejel sodne odločbe. Najverjetneje pa se je zadeva zataknila na točki, na katero so opozarjali nekateri ustavnopravni strokovnjaki že takrat, ko je sodišče odločalo o Škobernetovem priporu.

Poslovnik državnega zbora se namreč pri odločanju o imuniteti drugih državnih funkcionarjev, ki niso poslanci, sklicuje prav na poslovniške rešitve, ki zadevajo poslansko imuniteto. In ker za pripor poslanca zadostuje že sklep mandatno-volilne komisije (primer poslanca SNS Srečka Prijatelja), sta v primeru sodnika Škoberneta prvostopenjsko sodišče in državni zbor upoštevala poslovniško ureditev. Vrhovno sodišče pa je odločilo drugače.

Dilema torej je, ali je parlamentarni poslovnik v skladu z ustavo. To zdaj najverjetneje pomeni, da bo treba določbe, ki urejajo vprašanje imunitete (od 203. do 214. člena), prej ali slej preizkusiti pred ustavnim sodiščem.