Cene šolskih kosil pod drobnogledom revizorjev

Ljubljana – Na OŠ Vide Pregarc v Ljubljani je cena šolskega kosila v zadnjih štirih letih rasla. Ko je cena velikega kosila poskočila na 3,60 evra, se je eden od staršev zakopal v podrobnosti določanja zneska. Njegov trud se je obrestoval.

V Delu smo pred kratkim pisali, kako se cene šolskih kosil po državi razlikujejo tudi po evro in več. Večina šol ima lastno kuhinjo, nekaj pa jih naroča hrano drugje in nakupni ceni kosila doda pribitek. Ta je postal predmet nesporazuma enega od staršev z vodstvom ljubljanske osnovne šole Vide ­Pregarc.

Medtem ko nekatere šole leta niso podražile kosil ali je pribitek ostal enak, se je v omenjeni šoli znesek v zadnjih štirih letih zviševal. Janez Jaklič je sklenil priti do dna podražitvam. Nenavadno se mu je zdelo, da se je cena velikega kosila med vrtcem, kjer ga skuhajo in ga otroci tudi pojedo, ter sto metrov oddaljeno šolo, kjer ga obračunajo, v zadnjem šolskem letu odebelila že za 0,77 evra, pa čeprav se nakupna cena ni spremenila.


 

Za razlike krivi režijski stroški

Po Jakličevem pisnem opozorilu vodstvu šole so ceno velikega kosila znižali za trideset centov na lansko – 3,3 evra, staršem pa vrnili za štiri mesece preplačil – približno 16 evrov na učenca. Ravnateljica Katja Arzenšek Konjajeva je pojasnila, da se je zgodil »lapsus«. Pa bi ga sploh odkrili, če nanj ne bi bili opozorjeni? Napako bi po besedah ravnateljice najverjetneje zaznali pri letnem obračunu (bilancah).



Na vprašanje, zakaj so letos malo kosilo podražili za deset centov, čeprav se cena pri dobavitelju ni zvišala, je ravnateljica odgovorila, da so »ob kalkulacijah in bilancah ugotovili, da je znesek odhodkov višji od prihodkov in vzrok je bil tudi na področju šolske prehrane, kar je razvidno v Ajpesu«. Po njenih besedah nastane razlika v ceni med vrtcem in šolo zaradi režijskih stroškov, ki jih ima šola z organizacijo in obračunom kosil: »V stroške so všteti deleži zaposlitev v kuhinji, delež organizatorja prehrane, delež računovodsko-administrativnih stroškov in za kosila, ki jih delijo na šoli, tudi materialni stroški čiščenja, elektrike in vode.« Kolikšen delež obsega v končni ceni posamezen strošek, ni zapisala.

Je pa z natančnejšimi stroški seznanila Jakliča. Nanizane številke so v njem vzbudile dodaten dvom o določitvi cene. Dobil je občutek, da izračune delajo po domače.

Delo za inšpektorje

Vsako leto so v stroške všteli za 1000 evrov poštnine, čeprav otroci prinesejo položnice domov sami, je izpostavil Jaklič. Vanje so zajeli tudi posodo in druge potrebščine za kuhinjo, pri čemer ga moti, da so v zadnjem letu znašali že 1500 evrov. »V letu 2015/2016, ko smo kosila dobivali z OŠ Nove Fužine in so otroci jedli v naši šoli, je bil strošek posode 1000 evrov, torej za 500 evrov nižji, kot je zdaj, ko večina otrok poje kosilo v vrtcu,« opisuje stroškovna neskladja ogorčeni oče. Jasno mu ni niti, kako so lahko stroški elektrike od leta 2015/2016 narasli za tristo evrov, ko pa večino obrokov skuhajo v vrtcu.

Na problematiko je opozoril ljubljansko občino (MOL), šolskega ministra, računsko sodišče. Inšpektorat za šolstvo in šport je uvedel izredni inšpekcijski nadzor in ustavil postopek, občina pa bo v šolah izvedla revizijo o pravilnosti izdajanja računov, pri čemer bodo pridobili primerljive podatke o načinu kalkulacije cen prehrane. Arzenšek Konjajeva je potrdila, da pri njih že poteka revizija, ki jo opravlja podjetje Loris: »Z rezultati bomo seznanili zainteresirane deležnike in javnost.«

Manj dela, višja cena

In kako je s pribitki na kosila v drugih šolah? Na OŠ Ketteja in Murna naročajo kosila v OŠ Prule in jih delijo na šoli. Prodajna cena znaša 2,76 evra, pri čemer znaša pribitek pol evra.

Na OŠ Nove Jarše dobivajo kosila iz OŠ Fužine. Prodajna cena malega kosila je 2,81 evra, velikega pa 2,96, pri čemer je pribitek na prvo 0,56 evra, na drugo 0,51. Ravnatelj Emir Jušič je povedal, da v zadnjih letih pribitka niso zviševali: »Vanj so zajeti stroški dela pomočnice kuharja, organizatorja šolske prehrane, pomoč pri pomivanju, odvoz organskih odpadkov, odvoz smeti, ogrevanje, topla voda, voda, elektrika, stroški delovnih oblek za kuhinjo, prtički, krpe, sredstva za pomivanje, čistila, kreme za roke, gorivo za prevoz prehrane, vinjeta, nakup skodelic, krožnikov, žlic, vilic, servis pomivalnih strojev in druge kuhinjske opreme, sanitarni, zdravniški pregledi, HACCP, pošta, odvetniške storitve javnega razpisa.«

Jaklič se čudi, da imajo na njihovi šoli bistveno dražja kosila, čeprav večina otrok kosi v vrtcu in imajo torej z razdelitvijo kosil manj dela kot v omenjenih drugih šolah. Glede na pojasnila, ki jih je dobil, se mu zdi edini mogoč sklep, da so delavci na njihovi šoli z bistveno manj dela bolj obremenjeni in zaslužni višjega plačila. Kakor koli, počakajmo na izsledke ­revizije.