Cene vrtcev in doplačila neustrezni

Računsko sodišče ugotavlja, da predpisi na področju predšolske vzgoje niso dobra sistemska podlaga za organizirano vzgojo in varstvo čim več predšolskih otrok.

Objavljeno
15. februar 2007 22.12
Če bodo cene vrtcev še naprej naraščale, bo nadzorovano varovanje otrok ze nekatere starše že pravi luksuz
Ljubljana – Računsko sodišče ugotavlja, da predpisi na področju predšolske vzgoje niso dobra sistemska podlaga za organizirano vzgojo in varstvo čim več predšolskih otrok ter za enakopravno obravnavanje otrok pri sprejemu v vrtce.

Predpisi za predšolsko vzgojo niso dobra zakonska podlaga za učinkovit sistem zagotavljanja dostopnosti vrtcev za čim več otrok. Sistem financiranja tega področja je prezapleten, metodologija za oblikovanje cen programov vrtcev ni učinkovita, sistem določanja plačil staršev pa neustrezen in ne omogoča preglednega izkazovanja porabljenega denarja iz državnega in občinskih proračunov. Na drugi strani so starši in še bolj otroci z ravnjo storitev v vrtcih zadovoljni. To so glavne ugotovitve revizijskega poročila računskega sodišča o zagotavljanju predšolske vzgoje med letoma 2003 in 2006, ki sodi v niz poročil na temo smotrnosti, zato se ne konča s pozitivnim, negativnim ali mnenjem s pridržkom, temveč z opozorili na nepravilnosti in priporočili – v tem primeru ministrstvu za šolstvo in šport in drugim soodgovornim resorjem.

V izjemno obsežnem poročilu – obsega 88 strani, zanj pa so porabili 206 revizorskih dni – računsko sodišče ugotavlja, da načrtovanje dejavnosti v okviru sistema predšolske vzgoje ni učinkovito. Med glavnimi razlogi za uvedbo revizije je prvi namestnik predsednika računskega sodišča (RS) Tomaž Vesel omenil opažanja, da so javni vrtci v nekaterih slovenskih okoljih kljub upadajoči rodnosti prezasedeni, da so precejšnje razlike v cenah enakovrednih programov po občinah in dvom o ustreznosti oziroma pravičnosti uvrstitve staršev v plačilne razrede. Pomenljivo je tudi, da v preteklem šolskem letu 32.699 (36,4 odstotka) predšolskih otrok ni bilo vključenih v nobeno izmed uradnih oblik predšolske vzgoje, pri čemer ministrstvo za to ne pozna razlogov, niti ne ve, v katero obliko varstva so bili ti otroci vključeni.

Po odgovorih iz ankete med starši – od 1. septembra do 10. oktobra lani jo je na spletni strani računskega sodišča izpolnilo 542 – sicer sklepajo, da si pomagajo z domačim varstvom, skoraj tretjina (približno 10 tisoč otrok) je v varstvu pri neregistriranih varuškah, na sivem trgu, ki je po nekaterih ocenah vreden kakšnih 30 milijonov evrov, postavlja pa se tudi vprašanje kakovosti takega varstva. Poleg tega ni jasnih razlogov za to, da so od 12 predpisanih oblik predšolske vzgoje le tri (samostojni javni vrtci, vrtci pri šolah in zasebni vrtci z ali brez koncesije).

Več v petkovem tiskanem Delu