Cenejši načrt za umiritev divje Savinje

Po letih čakanja na državo je Žalec predstavil svoj načrt za umiritev poplavne reke.

Objavljeno
14. maj 2017 19.21
Brane Piano
Brane Piano

Žalec – Namesto ocenjenih 110 milijonov evrov za zadrževalnike visokih voda v Spodnji Savinjski dolini, ki jih državi nikakor ne uspe začeti umeščati v prostor, bi nadaljevanje protipoplavnih ukrepov v porečju Savinje lahko stalo le 50 milijonov evrov.

Župan Žalca Janko Kos je v dogovoru z župani sosednjih občin ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen predstavil nove strokovne podlage in načrte, ministrica pa je pobudo sprejela. Dejala je celo, da z izvedbo tako morda ne bo treba čakati na evropsko finančno perspektivo po letu 2020, saj Slovenija zadrževalnike Savinje lahko financira iz vodnega sklada.

To ni prvi primer, da lokalne skupnosti jemljejo zmanjšanje poplavne ogroženosti v svoje roke. Že pred letom 2010 sta župan Celja Bojan Šrot in pooblaščenec za protipoplavne ukrepe Roman Kramer pri vladi dobila dovoljenje, da je Celje samo pripravilo dokumentacijo za protipoplavne ukrepe na širšem območju Celja. Dela so se začela leta 2012, letos jih končujejo. Stala so 53 milijonov evrov, Slovenija je polovico dobila iz kohezijskega sklada.

Manj zadrževalnikov

Toda za zmanjšanje poplavne ogroženosti, predvsem Celja in Laškega, je protipoplavne ukrepe nujno izvesti v porečju Savinje nad Celjem. Načrtujejo jih je že dolgo.

Leta 2011 je ministrstvo predstavilo državni prostorski načrt (DPN) za območje Letuša in DPN za osem zadrževalnikov visokih voda na kmetijskih območjih Spodnje Savinjske doline. Zaradi pripomb kmetov je DPN za zadrževalnike pred več kot tremi leti dokončno obležal v predalu.

Iniciativo je zdaj prevzela Spodnja Savinjska dolina. Žalski župan Kos pravi: »Poplave ogrožajo naše premoženje. Nekaj je bilo treba storiti. Naročili smo strokovne podlage in jih predstavili ministrici. Rok Fazarinc iz podjetja Izvo-R je število suhih zadrževalnikov z osem zmanjšal na največ pet z mokrim zadrževalnikom, ki ga za namakanje ob suši in oroševanje ob zmrzali potrebuje kmetijstvo.«

Slovenija zmore sama

Ministrica Irena Majcen je predlogu naklonjena: »Tudi zahteva evropske komisije ob dodelitvi sredstev za Celje je bila, da se za porečje Savinje pripravi hidrološka študija in da nadaljujemo protipoplavne ukrepe. Žal leta 2014 naročena študija ni uporabna in naročiti moramo novo. To pa ne pomeni, da ne moremo nadaljevati lokalnih ukrepov.

V Žalcu smo se dogovorili, da je treba sprejeti DPN za Letuš v izvajanje, za območje Žalca in okoliških občin pa bo razvojni center Planiranje Celje kot projektant proučil, ali gradbena dovoljenja za zadrževalnike lahko hitreje dobimo z občinskimi prostorskimi načrti. Na ministrstvu namreč ugotavljamo, da je sprejemanje DPN zelo zahtevno zaradi številnih civilnih iniciativ in da lahko traja deset in več let.«

O novih strokovnih podlagah, ki jih je naročila občina Žalec, pa pravi: »Ne bomo jih kritično preizkušali. Rok Fazarinc ima zaupanje v strokovnih krogih in na ministrstvu. Prepričani smo, da jih je ustrezno pripravil.« O virih financiranja presenetljivo dodaja: »Sredstva vodnega sklada so namenjena protipoplavnim ukrepom, zato nujno ne potrebujemo kohezijskega denarja.«

Koga bo treba tudi izseliti

Izdelovalec strokovnih podlag za nov sistem zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini poudarja, da ti niso nujni le za zmanjšanje poplav v dolini, ampak tudi za Celje in Laško: »Če se protiploplavno urejanje ne bo nadaljevalo, bo Laško vse bolj ogroženo. V Celju in okolici izvedeni ukrepi so že preprečili, da bi se ponovile poplave iz let 1990 in 1998, v Laškem pa delo še ni končano.

Zgolj prestavitev Marijagraškega ovinka Savinje ni dovolj. V Celju začne poplavljati pri pretoku Savinje 1200 kubičnih metrov na sekundo. A ko je pretok v Celju 600, je v Laškem že 700 kubičnih metrov na sekundo in takrat je Laško pod vodo.

Nad Celjem bi bilo zato treba zgraditi zadrževalnike, v Laškem pa narediti nasipe, zidove in morda stanovalce izseliti nekaj hiš od Savinje nad Laškim mimo zdravilišča in naselja vse do železniškega mosta.«

Predvsem pa, poudarja Fazarinc, je nov načrt za zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini več kot pol cenejši od tistega, kar je država načrtovala do zdaj.