Tiskane izdaje
V leta 2012 ustanovljenem Združenju stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije s 83 člani in sedežem v Logatcu so letos zaznali več primerov škodljivega ravnanja tako med člani združenja kot med drugimi fizičnimi in pravnimi osebami. Ugotovili so, da je šlo za zlorabo oziroma po obličnosti le na videz za sodno overjene prevode, ki pa to dejansko niso bili.
Sodno overjeni prevod sestavljajo originalni dokument, prevod in izjava o istovetnosti prevoda z izvirnikom. Listi morajo biti zvezani z vrvico v barvah slovenske zastave, na hrbtni strani pa zapečateni z vinjeto, na kateri je pečat zapriseženega stalnega sodnega tolmača, ki ga izda ministrstvo za pravosodje. V odkritih primerih je bil na vinjeti namesto takšnega pečata pečat pravnega subjekta, komercialni pečat.
»Stranka ne razume razlike, ko pa tak dokument odda državnemu organu, mu ga ta lahko zavrne. V enem našem primeru ga je zavrnil državni organ v tuji državi. Naročnik prevare sam ni ugotovil, prevajanje pa bo moral še enkrat plačati,« pojasnjuje predsednica omenjenega združenja, stalna sodna tolmačka za nemški jezik in predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani mag. Viktorija Osolnik Kunc.
Bližnjic pri iskanju zaslužka
Kriza, ki je mnoge spodbudila k iskanju dela ali študiju v tujini, je spodbudila tudi iskanje zaslužkov v tržni niši prevajanja listin. Iskalec zaposlitve, študent, ki se odpravlja na študij v tujino in drugi, skoraj vedno potrebujejo prevode listin, ki izkazujejo stopnjo izobrazbe, zakonski stan, stalno prebivališče, potrdilo finančne uprave o tem, da oseba nima dolgov itd.
Z begunsko krizo se bo praksa iskanja bližnjic vse bolj širila, in to po vsej Evropi, pravi Viktorija Osolnik Kunc. Opozarja, da se širi tudi agencijska dejavnost overjanja »sodnih« prevodov. Te se zaradi nižjih stroškov zavestno poslužujejo podjetja, ki potrebujejo sodno overjeni prevod, na primer, za ustanovitev podjetja v tujini ali pri sodelovanju s tujim partnerjem. »Podjetje ima pečat prevajalske agencije, ki pa ne zagotavlja brezhibnosti prevoda. Hkrati pa nima možnosti za pregon na podlagi kazenske in materialne odgovornosti, saj v resnici prevoda ni naredil sodni tolmač, ampak pravna oseba. Ta lahko jamči le v primeru, da ima zavarovano odgovornost, kar pa je v Sloveniji redkost. Agencije pa so svojo škodljivo prakso začele širiti tudi na fizične osebe. Te dokument vedno potrebujejo za uradno institucijo, ki pa kvazi prevodov praviloma ne sprejmejo,« pojasnjuje Viktorija Osolnik Kunc.
»Praviloma« zato, ker uradniki občinskih ali državnih uprav niso vedno pozorni oziroma seznanjeni s predpisi, ki veljajo na področju sodnega prevajanja in overjanja listin. Bi pa morali biti, saj jim to nalagata 85. člen prenovljenega zakon o sodiščih in tretja točka 2. člena pravilnika o sodnih tolmačih.
Pregon mogoč le za zaprisežene sodne tolmače
Kršiteljev zakona pa praktično nihče ne preganja. »Kjer ni tožnika, ni sodnika. Da ga ni, ni čudno, saj na prevare ni nihče pozoren oziroma se nikomur ne da ukvarjati še s pregonom. Naše društvo je pristojne na te probleme večkrat opozorilo,« pravi Osolnik Kunčeva, vendar ministrstvo za pravosodje lahko preganja le zaprisežene sodne tolmače, vpisane v imenik sodnih tolmačev, kar so nam na ministrstvu za pravosodje potrdili. »Za morebitne primere, ko bi nekdo dokument prevedel kot sodni tolmač, čeprav tega statusa nima, ministrstvo za pravosodje ni pristojno. Naša pristojnost je omejena na presojo morebitnih razrešitvenih razlogov v primerih, ko gre za tolmača s poverjeno licenco ministrstva za pravosodje,« so pojasnili. Da primera zlorabe s področja sodnih prevodov še niso obravnavali, pa so za Delo potrdili tudi na generalni policijski upravi.
Vprašanja o tem, ali zaznavajo škodljivo ravnanje pri svojih članih, sodnih tolmačih, in kako ukrepajo, smo povprašali tudi največjo organizacijo prevajalcev, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, katerega 143 članov, prevajalcev, je imenovanih tudi za stalne sodne tolmače. Predsednik društva Evgenij Meleščenko je odgovoril, da nimajo podatkov o pritožbah strank zoper delo njihovih članov.
