Centrum in kulturno središče Maks ostajata nezgrajena

Gradbeni projekt je investitor in izvajalec MTB financiral s kreditom Nove KBM, menda v višini okrog sedem milijonov evrov.

Objavljeno
12. avgust 2013 16.40
Projekt Centrum, 12.8.2013, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor

Maribor – Med nedokončanimi gradbenimi projekti v Mariboru bodeta v oči dva večja, vsak na svojem bregu Drave: na levem skelet Centruma, na desnem bregu pa ogromna gradbena jama nesojenega kulturnega središča Maks.

Že dolgo lahko Mariborčani v središču mesta opazujejo nedokončan poslovno-stanovanjski kompleks Centrum, ki stoji na robu Trga Leona Štuklja. Gradnje se je konec leta 2008 lotil mariborski MTB, a objekta to gradbeno podjetje, ki je od marca 2011 v stečaju, ni nikdar končalo. Tako zdaj ob Ulici slovenske osamosvojitve stoji objekt v skupni izmeri 10.312 kvadratnih metrov, dokončan do tretje gradbene faze; petnadstropna stavba nima ne oken ne fasade.

Ta gradbeni projekt je investitor in izvajalec MTB financiral s kreditom Nove KBM, menda v višini okrog sedem milijonov evrov, zdaj pa je tudi ta nepremičnina del stečajne mase. Mariborsko sodišče je v stečajnem postopku propadlega gradbinca MTB že pred časom sprejelo sklep o prodaji nedokončanega poslovno-stanovanjskega kompleksa Centrum, a javne dražbe, na kateri naj bi ga stečajna upraviteljica poskušala prodati po izklicni ceni malo več kot štiri milijone evrov, še ni bilo.

Stečajna upraviteljica MTB Milena Sisinger je za Delo pojasnila, da je bila dražba že razpisana, a jo je morala preklicati, ker se je pritožil upnik Tima holding, ki uveljavlja izločitveno pravico. Za del kompleksa Centrum še vedno poteka sodni spor z družbo Tima holding, po besedah Sisingerjeve pa bo treba zdaj najprej počakati na epilog sodnega spora. Tako in tako pa je negotovo, ali bi bila dražba skeleta Centruma, če bi jo izvedli, uspešna; stečajna upraviteljica MTB je namreč v preteklosti že imela težave pri poskusih prodaje drugih delov premoženja propadle družbe.

Nasedli Maks

Če je bil Centrum zasebna naložba, resda financirana s posojilom državne banke, pa je za drugi velik nasedli gradbeni projekt v Mariboru, razvpito kulturno središče Maks, »zaslužno« prejšnje občinsko vodstvo. Idejni oče Maksa je bil režiser Tomaž Pandur, ki si je s podporo prejšnjega župana Franca Kanglerja objekt zamislil na območju nekdanje tekstilne tovarne na Studencih.

Tam so oktobra 2011 že položili temeljni kamen in odprtje napovedali ob koncu Evropske prestolnice kulture (konec lanskega leta), a zaradi finančnih težav občine in njenega podjetja ZIM, ki mu je zaupala izvedbo naložbe, je na Studencih še danes le gradbena jama.

Projekt so poskušali uresničiti tudi tako, da so vanj umestili novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM), ki jo je bila država pripravljena sofinancirati z desetimi milijoni evrov, vendar se niti to ni izšlo. Ideja o UGM na Studencih je zdaj že preteklost, prav tako ni več aktualen Maks v kakršni koli obliki – kot je slišati, bi novo mestno vodstvo še najraje prodalo gradbeno zemljišče.

Ruška cesta v slepi ulici

Očitno bo tako na Studencih še naprej zevala ogromna gradbena jama, zaradi katere je že skoraj dve leti za promet zaprta Ruška cesta. Da bi bilo to cesto treba čim prej odpreti, so opozorili tudi nekateri mestni svetniki na majski seji, saj se z zaprtjem povzroča škoda gospodarskim družbam na tem območju. V mestni upravi so takrat odgovorili, da je odprtje ceste za avtomobilski promet v pristojnosti izvajalca del in investitorja (družbe ZIM), ki s tem prevzame tudi odgovornost za odprtje, če se kaj zgodi.

Po besedah direktorja podjetja ZIM Franca Beberja pa se bo za odprtje ceste treba dogovoriti skupaj z Mestno občino Maribor in izvajalcem del (Meteoritom) ter si razdeliti stroške. Treba bo tudi ugotoviti, je dejal Beber, ali je zaradi izkopane jame brežina sploh še zadosti trdna za avtomobilski promet.