Cepljenje: Ebola in surova zelenjava

»Žalostno je, da šarlatani in goljufivci iz človekove stiske kujejo dobiček«.

Objavljeno
20. oktober 2014 21.42
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo
Ljubljana – »Človek si težko predstavlja, kako je vedno možno najti ljudi, ki se jih da naplahtati z največjimi neumnostmi. Trditev, da je mogoče raka, multiplo sklerozo in vse druge bolezni pozdraviti s pravilno hrano in zdravim načinom življenja, je tako bebava, da si človek ne more predstavljati, da jo lahko kdo izusti, kaj šele, da ji nekdo verjame,« ogorčen opozarja prof. dr. Rajko Kenda.

Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Rajko Kenda se je s temi besedami odzval na sporočila, ki jih v medijih širi srbska zdravnica Slađana Velkov. V Slovenijo so jo povabili predstavniki društva za prostovoljno cepljenje, ki so njena brezplačna predavanja o preprečevanju in zdravljenju bolezni na naraven način organizirali v Ljubljani, Mariboru, Sežani in Naklem.

»Očitno so z razvojem socialnih omrežij nastala ugodna tla za ljudi, ki so doslej živeli izolirano in niso bili slišani; zdaj lahko izkoristijo prednost računalniške tehnologije in v samoti sobice anonimno zlivajo v svetovni prostor, kar jim pade na pamet. In kaj je ob tem lepšega kot rušiti avtoriteto in verjeti raznim mazačem? Zdrav slog življenja promovira tudi uradna medicina. Sam živim na tak način. Ampak nekaj povsem drugega je trditi, da lahko s surovo zelenjavo pozdraviš raka in multiplo sklerozo. Zakaj ne gredo ljudje, ki v to verjamejo, v zahodno Afriko zdravit tiste, ki v stotinah umirajo zaradi ebole? Morda pa virus ebole še ne ve, da je zanj surova zelenjava smrtno nevarna? Ves svet si prizadeva in išče zdravila in cepiva za nalezljive bolezni, mi se pa tukaj delamo norca iz belega kruha, ki ga že imamo na mizi.«

Toda te informacije širi zdravnica, torej predstavnica uradne medicine. V očeh marsikoga bržkone to daje dodatno težo njenemu sporočilu?

Diploma nikogar ne brani pred neumnostjo. Številni zdravniki so bili slikarji, glasbeniki, politiki, tudi kriminalci. Sinonim za slednje je Mengele. In med zdravniki so tudi mazači in goljufivci. Problem je, ko ljudje rečejo, »ta je zdravnik, ta bo že vedel«. So ljudje, ki mislijo, da je Armstrong pristal v filmskem studiu, so ljudje, ki trdijo, da so dvojčka sesuli Američani, so ljudje, ki vedo, kdo je ubil Kennedyja, in so ljudje, ki natančno vedo, da cepiva povzročajo multiplo sklerozo in avtizem. Ampak nihče od teh še ni prišel na plano z dokazom. Zakaj govorimo o uradni medicini, ki je podprta z dokazi? Ker gre za stvari, ki jih je mogoče preveriti in ponovno dokazati.

Medicinske študije so zanikale povezavo med cepljenjem in avtizmom, toda določena stopnja tveganja zaradi cepljenja vendarle obstaja?

Obstaja minimalno tveganje, zlasti za blage posledice. Ampak ljudje dobro vedo, da se bolezen ne bo širila, dokler je populacija precepljena. S tem, ko svojega otroka nočejo cepiti, tveganje prenesejo na druge in sebično zaščitijo lastnega otroka. Ampak če vse to verjamejo – zakaj ne gredo v Sierra Leone s svojimi otroki? Zakaj ne gredo pomagat ljudem, ki tam umirajo? Naj imajo s seboj dovolj surove zelenjave, pa bo. In naj nam ob tem še povedo, kaj naj jedo ženske, da jih ne bo samo v Sloveniji petsto na leto zbolelo za rakom dojke. Prvi, ki bi bil res vesel tega, da surova zelenjava pozdravi vse rake, bi bil gospoda Fakin, ki bi iz tega naslova privarčeval milijone evrov.

Kako pa naj ravnajo tisti, ki v poplavi nasprotujočih si informacij ne vedo, komu naj zaupajo? Uradna medicina, denimo, ni prižgala zelene luči za bioenergijo, pa mnogi verjamejo, da jim pomaga.

Ene stvari škodijo, druge pa ne. Vedno več je staršev, ki nočejo, da bi njihov otrok jemal zdravila za astmo, ker pravijo, da mu bodo škodovala. Ampak s tem v resnici oni škodijo otroku. Tisti, ki nasprotujejo cepljenju, pa škodijo še drugim otrokom. Mnenja prepričancev ne moremo spremeniti, zato je treba s konkretnimi podatki in dokazi »cepiti« tiste, ki oklevajo in tako preprečiti, da ravnajo nespametno.

Z alternativo, ki je komplementarna uradni medicini, ni nič narobe. Pri hudih boleznih se zdi logično in razumljivo, da ljudje iščejo karkoli, kar bi jim lahko pomagalo. Že občutek, da so zase ali za bližnjega storil vse, kar se da, utegne pozitivno vplivati na to, kako dojemajo svojo bolezen. Zato je toliko bolj žalostno, da se najdejo šarlatani in goljufivci, ki iz človekove stiske kujejo dobiček. Ti ljudje so posebno občutljivi, saj delujejo pod pritiskom svoje bolezni ali bolezni svojega bližnjega, in so toliko bolj dojemljivi oziroma je pri njih toliko večja verjetnost, da ne razmišljajo racionalno. Ampak to, da se nekdo »šlepa« na račun precepljenosti populacije in ne cepi svojega otroka, ne izhaja iz stanja zožene zavesti in prestrašenosti, ampak iz sebičnosti.

Marsikateri problem je predstavljen večji, kot je v resnici, prav zaradi glasnosti posameznikov in ekstremnosti njihovih stališč. Zdravo vegetarijanstvo, denimo, ni sporno. Toda posamezni starši ga pripeljejo v tak ekstrem, da pride do tragedije. Zdravniki nismo tako ortodoksni, kot je videti, ampak nekaterih ljudi pač ne moremo prepričati.

Naša naloga je, da poskušamo strezniti ljudi, ki niso prepričani, a vendarle utegnejo pomisliti, da so te bedastoče resnične. Trditev, da lahko z zdravo prehrano pozdravimo raka, multiplo sklerozo in vse druge bolezni, je tako vnebovpijoče neumna, da človek ob njej preprosto ne more ostati miren. In tiho.