Tiskane izdaje
Bruselj/Luxembourg - V Sloveniji se bo prvo cepljenje proti novi gripi začelo po 25. oktobru, je danes v telefonskem pogovoru iz Luksemburga povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen. Po prvi pošiljki cepiva 22. oktobra bodo najprej cepljeni zdravstveni delavci, z drugo pošiljko novembra pa še preostale najbolj rizične skupine.
Najprej je treba po Erženovih besedah poleg zdravstvenih delavcev zaščititi osebe, zaposlene v dejavnostih, ki so bistvenega pomena za delovanje vsakega sistema - na področju prometa, energije in telekomunikacij. Pri odločanju o cepljenju nosečnic in otrok pa bo Slovenija sledila navodilom proizvajalcev cepiva.
Slovenija ima z britansko farmacevtsko družbo GlaxoSmithKline že sklenjeno pogodbo za 800.000 cepiv, za 550.000 cepiv pa se še pogovarja s švicarskim Novartisom, je povedal državni sekretar. Glede poteka pogovorov z Novartisom je pojasnil, da je sedaj na potezi farmacevtska družba in da je treba doreči predvsem še ceno.
Državni sekretar Eržen se je danes v Luksemburgu udeležil izrednega zasedanja ministrov EU za zdravje, ki je bilo v celoti posvečeno novi gripi. Potem ko je Evropska komisija v minulih dveh tednih odobrila tri cepiva proti novi gripi, so danes ministri opredelili strategijo uporabe teh cepiv in obveščanja o novi gripi.
Ker cepiva v začetku ne bodo na voljo za vse, so ministri danes opredelili tri prednostne skupine: osebe, starejše od šestih let, ki imajo kronične pogoje povečanje tveganja obolelosti, na primer hudo astmo ali bolezni srca in ožilja, nosečnice in zdravstveni delavci. Vsaka država članica se sicer na podlagi tega sama odloči, kako bo ukrepala.
Eržen sicer večjih problemov z novo gripo v Sloveniji ne pričakuje niti ob prihodu zime, ko bodo boljši pogoji za razvoj virusa, saj so ljudi posebej opozarjali, kako pomembna je samozaščita, predvsem redno umivanje rok in prezračevanje prostorov. Je pa dodal, da ima včasih občutek, da javnost novo gripo jemlje na prelahek način.
"Pri teh boleznih je vedno treba računati na mogoče komplikacije in te so še posebej nevarne, kot tudi v primeru navadne gripe," je opozoril. Ta obolenja je tako po njegovih besedah treba jemati resno in zato bodo javnost tudi v prihodnje opozarjali, da znaki gripe in nove gripe terjajo posebno pozornost.
Ministri so se tako danes zavzeli, da morajo biti informacije, ki jih v primeru nove gripe in podobnih primerih dobiva javnost, usklajene. "Javnost gleda malo te malo druge spletne strani in prihaja do tega, da so ljudje zbegani in ne vedo, kako naj se obrnejo," je dejal Eržen.
Tudi evropska komisarka za zdravje Andrula Vasiliu je danes v Luksemburgu poudarila pomen zagotavljanja točnih in doslednih informacij, ki jih dobiva javnost od medijev in od drugod. Ob tem je napovedala, da bo EU za boj proti novi gripi namenila dodatne štiri milijone evrov za krepitev skupnega ukrepanja.
Komisarka je poudarila tudi, da bi morale države, ki so že nabavile cepivo, omejene količine delile s tistimi, ki ga še niso. To so baltske države, Malta in Bolgarija, ki so se sicer povezale in bodo cepiva nabavile skupaj, da bi dobile boljšo ponudbo. S tem ciljem so ministri EU danes Evropsko komisijo v sklepih pozvali, naj predlaga transparentne mehanizme, v okviru katerih bi država članica, ki to želi, lahko dala na voljo cepivo drugi državi članici.
EU se namreč že sooča s težavami tako imenovanih vzporednih uvozov. Gre za to, da veliki prodajalci kupujejo zdravila v državah članicah EU, kjer so cenejša, in jih nato prodajajo naprej državam, kjer so dražja. Ministri so se zato v sklepih zavzeli za to, da mora biti kakršna koli delitev cepiv v skladu s pravnim redom EU.
Države članice so se sicer tokrat prvič uspele dogovoriti za delitev zalog cepiv v primeru, da bo ena od njih resnično prizadeta. V primeru ptičje gripe in sarsa jim to namreč ni uspelo.
Kot je pojasnil državni sekretar Eržen, je bila ena od idej, ki so bile danes na mizi, tudi ta, da bi Evropska komisija nastopala v pogajanjih s farmacevtsko industrijo kot en partner, saj bi bilo tako mogoče doseči boljše pogoje. Vendar pa v povezavi s tem ni bila sprejeta nikakršna odločitev, saj je večina držav cepiva že nabavila.
Ker nova gripa ne upošteva meja, so se ministri EU danes zavzeli tudi za to, naj Evropska komisija pripravi podrobnejšo strategijo o tem, kako bi lahko s cepivi in finančnimi sredstvi pomagali tretjim državam.
Od izbruha nove gripe aprila v Mehiki je po najnovejših podatkih WHO zaradi te bolezni umrlo že najmanj 4525 ljudi, od tega 3292 v obeh Amerikah, najmanj 193 pa v Evropi. V Sloveniji po Erženovih besedah ni natančnih podatkov o tem, koliko je obolelih za novo gripo.
