Tiskane izdaje
V nasprotju s sezonsko gripo, ki še ni zakrožila med prebivalstvom, se že povečuje število obolelih za novo gripo. Do začetka preteklega tedna so na IVZ uradno našteli 250 laboratorijsko potrjenih primerov, vendar ni znano, koliko ljudi je v resnici zbolelo zaradi okužbe z virusom A (H1N1). Domnevni bolniki namreč največkrat niti ne obiščejo zdravnika in ne opravijo laboratorijskih preiskav. Tudi na spletni strani ustavimo-gripo.si vsem, ki menijo, da so zboleli za novo gripo, svetujejo, naj ostanejo doma in se po telefonu posvetujejo s svojim izbranim zdravnikom. Slabo počutje, zmerno povišana telesna temperatura (do 38 stopinj Celzija), nahod in kašelj sami po sebi niso razlog za obisk dežurnega zdravnika - po pomoč se je treba odpraviti, če nastopijo zapleti.
Kakor še poudarjajo zdravniki, je zelo pomembno čim prej prepoznati simptome nove gripe. Ti so zelo podobni kot pri običajni: povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, bolečine v žrelu, zamašen nos ali izcedek iz nosu, bolečine v mišicah in kosteh, glavobol, utrujenost, včasih tudi bruhanje, driska. Čeprav je mogoč tudi težji potek bolezni s pljučnico, z odpovedjo dihanja in s smrtnim izidom, si večina brez posebnega zdravljenja opomore v sedmih dneh. Bolniki naj si težave lajšajo brez zdravniške pomoči (zdravilo proti vročini, dovolj tekočine, kapljice za nos ...), se izogibajo stikom z drugimi ljudmi in dosledno skrbijo za higieno rok ter po potrebi uporabljajo zaščitno masko. Tako kot sezonska se tudi nova gripa prenaša kapljično (s kihanjem, kašljanjem, smrkanjem), zato je umivanje rok z milom eden od ključnih preventivnih ukrepov proti širjenju virusa.
Več primerov nove gripe pričakujejo strokovnjaki pozneje, ko se bo vreme ohladilo. Po nekaterih izračunih bi lahko v nekaj tednih obolelo od 20 do 30 odstotkov prebivalstva, po drugih celo več kot toliko, najbolj pa bodo ogroženi nosečnice, kronično bolni in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Po predvidevanjih UKC Ljubljana bi lahko samo na območju, ki ga pokrivajo, zbolelo med 120.000 in 180.000 ljudi, sprejem v bolnišnico pa bi potrebovalo 1800 prebivalcev širše ljubljanske regije. Po pandemskem načrtu bodo bolnike z novo gripo najprej namestili na kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ko bodo te postelje napolnjene, pa še na ortopedsko kliniko, nato v Bolnico Petra Držaja v Šiški in nazadnje na staro pediatrijo na Vrazovem trgu.
Zaradi napovedi o morebitnem stopnjevanju pandemije, ki bi utegnila močno vplivati tudi na delovanje podjetij in šol, so strokovnjaki zanje pripravili napotke za ravnanje v kriznih okoliščinah oziroma ob odsotnosti večjega števila zaposlenih. Vsa podjetja bi morala po nasvetu IVZ imenovati odgovorno osebo za pripravo pandemskega načrta in o njem obvestiti zaposlene. V podjetju Mercator, denimo, že imajo načrt za primer morebitnega izbruha nove gripe. »Poleti smo ustanovili posebno akcijsko skupino, ki je poskrbela za načrt ukrepov in navodila za zaščito zaposlenih in kupcev ter načrt za poslovanje v razmerah morebitnega izbruha nove gripe. Za zaposlene smo pripravili dodatna navodila o preventivnih ukrepih, še posebno za tiste, ki imajo več stika z ljudmi in živili,« pojasnjujejo v Mercatorju. Ob povečani bolniški odsotnosti zaposlenih v prodajalnah so predvideli kadrovske premike med enotami, dopolnjevanje osebja z zunanjimi izvajalci, uvedbo deljenega obratovalnega časa in, v res neizogibnih primerih, skrajšanje obratovalnega časa.
Tudi na Pošti Slovenije, kjer je zaposlenih približno 6700 ljudi, so pripravljeni na izbruh morebitne epidemije nove gripe, izdelali so akcijski načrt za zmanjševanje možnosti okužbe z virusom navadne in nove gripe, da bodo zagotovili čim bolj nemoteno delovanje. Dolgotrajnejši kadrovski izpad, pravijo, bi lahko vplival na znižanje kakovosti poštnih storitev kvečjemu tako, da bi se povečal delež pošiljk, ki bi do prejemnika potovale dlje kot en dan, vendar še vedno v predpisanem roku.
Iz tiskane izdaje Nedela
