Cerar na Razkrižju in Hotizi: Vzdržimo se provokacij

Razkrižje, Hotiza – Še vedno pretreseni in razočarani nad odločitvijo arbitražnega sodišča, da na območju Razkrižja meja ostane na katastrski meji, so bili danes člani desetih razkriških družin, ki jih je s svojimi sodelavci obiskal predsednik vlade Miro Cerar. Vsem je obljubil pomoč, a je poudaril, da mora Slovenija spoštovati in uresničiti razsodbo arbitražnega sodišča in se vzdržati vsakršnih provokacij.

To pomeni tudi, da vlada ne more uresničiti zahteve Cvetke Mesarič, ki jo je ta na srečanju s premierom na Razkrižju danes prebrala v imenu vseh prizadetih družin, in sicer, da naj vlada predlaga in parlament sprejme poseben zakon, ki bi omogočil dodatne popravke meje za njihove primere. »Že 26 let čakamo, da se politiki dogovorite. Medtem smo se postarali. Naj sedaj čakamo še naslednjih 26 let? Do takrat nas bo večina že na pokopališču,« je na takšen Cerarjev odgovor odvrnila Mesaričeva, ki z družino živi na hrvaški strani katastrske meje za mejnim prehodom Razkrižje - Banfi in že od osamosovojitve vlaga prošnje in piše zahteve za popravek meje. »A doslej nismo nikoli dobili nobenega odgovora, verjetno zato ne, ker bi bil pisni odgovor obveza.«

Cvetka in Vladimir Mesarič sta premieru in generalni sekretarki vlade predstavila kalvarijo onstran meje in mejnega prehoda Razkrižje. Foto: Jure Eržen/Delo

Toda v nadaljnjem pogovoru Miro Cerar ni zanikal možnosti, da se o posameznih primerih slovenskih družin, ki so ostale na hrvaški strani meje, s Hrvati začnejo bilateralni pogovori. »Toda najprej je treba implementirati sklep arbitražnega sodišča, vzporedno pa bomo iskali vse možnosti, da vam pomagamo, da boste lahko normalno živeli, tudi če bo treba spreminjati kakšne zakone,« je dejal predsednik vlade.

Razkriški župan Stanko Ivanušič je na srečanju dejal, da bi bil presenečen, če bi arbitražno sodišče prepoznalo posamične stiske ljudi. Ni jih prepoznalo in presenečenja ni bilo. »A glejte, gre samo za deset posameznih hiš in ni vrag, da se enkrat slovenska in hrvaška stran ne bi dogovorili, sestavili skupine strokovnjakov in dvostransko rešili tudi te težave,« je dejal in napovedal, da se bo za to zavzel skupaj z županskimi kolegi na hrvaški strani meje, ki so mu pomoč že obljubili.

»Arbitri so pri Hotizi padli na izpitu«

V nadaljevanju je premier obskal krajane Hotize, kjer so sicer veseli, da je Sloveniji pripadel zaselek Mirišče s sedmimi prebivalci, a zgroženi nad tem, da je v vsem preostalem delu državna meja ostala na katastrski meji in so tako na hrvaški strani betonarna hotiškega zasebnika, protipoplavni nasipi, nogometno igrišče na Kapci in kakšnih 750 hektarjev kmetijskih površin in gozdov, ki so skoraj v celoti v lasti Hotižanov.

Premiera Mira Cerarja in generalno sekretarko vlade Lilijano Kozlovič so na Hotizi pričakali domačini in župan. Foto: Jure Eržen/Delo

»Česa takega nismo pričakovali in predlagamo, da se tu dolgoročno najde drugačna rešitev. Ljudje tega ne morejo sprejeti, ker prej meje na katastrski meji ni bilo, ampak je za mejo vedno veljala struga reke Mure. Arbitri so pri Hotizi padli na izpitu,« je dejal lendavski podžupan Stanko Gjerkeš. Drugi udeleženci pogovora so bili najbolj zaskrbljeni nad tem, da so na hrvaški strani meje ostali protipoplavni nasipi, ki jih je ob visokih vodah včasih treba popravljati ali dodatno utrjevati, hrvaška stran pa tega gotovo ne bo počela.

A tudi tu je predsednik vlade lahko odgovoril le, da bo Slovenija odločitev arbitražnega sodišča spoštovala in da jo bo tudi uresničevala, o posameznih vprašanjih in težavah pa se bodo pogovarjali sproti z vsakim posameznikom. Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je ob tem obljubila, da bo vlada skupaj z okoljskim ministrstvom takoj pogledala, kaj je mogoče storiti glede nasipov, konkretne rešitve, morda tudi nadomestna zemljišča na slovenski strani meje, pa bodo začeli iskati še za nogometno igrišče v Kotu in betonarno na Hotizi.

Proslavljanje razsodbe arbitražnega sodišča na Mirišču. Foto: Jože Pojbič/Delo