Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik vlade Miro Cerar in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak sta danes v Križankah s skoraj 60 župani, predstavniki podjetij za energetiko in elektrodistribucijo, upravljavci, zavarovalnicami in dvema bankama slavnostno podpisala dogovor o odpisu dolgov najranljivejšim.
»Dogovor smo sooblikovali. Če stopimo skupaj, lahko za ljudi naredimo več. Podjetja in država že odpisujejo, a bo to zdaj hitreje in enostavneje. Želim si, da bi bili rezultati projekta čim boljši, predvsem zaradi ljudi, ki jim je namenjen, in zaradi nas, družbe kot celote, ker bomo tako najbolje pokazali, da prostovoljno lahko stopimo skupaj in naredimo nekaj za skupno dobro,« je ob podpisu sporazuma dejala ministrica Anja Kopač Mrak, ki upa, da se bo sedanjim več kot 50 podpisnikom v prihodnjih treh mesecih pridružilo še več deležnikov.
Ukrep bo začel veljati 1. avgusta, ko bodo posamezniki, ki so kadarkoli med 1. januarjem in 30. junijem lahko prejemali denarno socialno pomoč, varstveni dodatek ali veteranski dodatek oziroma so uvrščeni v prve tri dohodkovne razrede otroškega dodatka, zaprosili za odpis dolgov, zapadlih pred več kot enim letom in za katere se je že začel izvršilni postopek. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ocenjujejo, da bo teh ljudi približno 100.000. Kolikšen bo celoten odpisani znesek, pa ni predvideno, saj se bodo podjetja sama odločala, koliko bodo izbrisala. V petek sprejeti zakon bo omogočil, da za odpisane zneske podjetjem ne bo treba plačati DDV, dolžnikom pa ne dohodnine.
MDDSZ bo odpisal dolgove, povezane s socialnimi prejemki, finančna uprava do 50 evrov davčnega dolga, tudi za prometne prekrške, občine so udeležene kot lastnice komunalnih podjetij ter ustanoviteljice vrtcev in šol, elektro- in energetska podjetja ter upravljavci so povezani z bivanjskimi stroški. Zavarovalnice Vzajemna, Adriatic in Triglav bodo spregledale neplačano dopolnilno zdravstveno zavarovanje, podpis sta prispevali tudi dve banki: NLB in Gorenjska banka. »Vemo, da s tem nismo rešili vseh težav. Pozorno bomo spremljali učinke,« je napovedala ministrica.
Orodje je, videli bomo, kako bo učinkovito
Kljub številnim izrazom zadovoljstva nad doseženim sporazumom za odpis dolgov in pripravljenostjo, ki so jo številni pokazali za pomoč najšibkejšim, je še kar nekaj vprašanj, kako bo projekt zaživel in ali bo res pomagal tistim, ki to najbolj potrebujejo.»V zadovoljstvo mi je, da naša skupna ladja, imenovana Slovenija, ki je precej po lastni krivdi zašla med čeri, v hude viharje in je zdaj hudo poškodovana, počasi, pa vendar vztrajno pluje v prave vode. Današnji dogodek je eden številnih majhnih korakov, da bomo našo ladjo pripeljali v bolj varne vode, kjer bo tudi sleherni posameznik v naši družbi imel vse možnosti za svoje dostojanstvo ... Delamo prve korake, da popravimo te krivice, te neuravnoteženosti, vse, kar smo si v veliki meri prizadejali sami. Pomembno je, da korak delamo skupaj, da smo v njem združeni in kažemo, da znamo Slovenci biti solidarni in aktivni v pravo smer,« je ob slavnostnem podpisu dogovora izjavil predsednik vlade Miro Cerar. Obljubil je, da se bo država trudila, da bo tako na sistemski ravni kot z dejanji postavila boljši zgled, kot smo ga imeli v preteklih letih.
NLB: z optimizmom naprej
V nasprotju s pričakovanji sta se sporazumu pridružili tudi dve banki: NLB in Gorenjska banka. »Zelo cenimo, da so ministrstvo, vlada in parlament postavili določene procese in kriterije, da bo šla pomoč res v roke tistim, ki jo potrebujejo. Najbolj smo se bali, da bi šla v roke koga drugega. NLB je zaradi stvari, ki so se dogajale pred skoraj desetletjem, pred dvema letoma krvavo potrebovala pomoč. Bila je tako rekoč socialno najšibkejša. Pomoč je prišla v obliki dokapitalizacije od lastnika, Republike Slovenije, s strogimi zavezami in pravili, kako poslovati za naprej odgovorno, strokovno in pozitivno. Tako zadnji dve leti tudi poslujemo. Z optimizmom zremo naprej. Osebno in s strastjo smo veseli in počaščeni, da lahko nekaj malega vrnemo tudi drugim,« je dejal predsednik uprave NLB Janko Medja.
Nekaj dvomov, kako učinkovit bo ta ukrep, pa vendarle ostaja. Med drugim tudi zato, ker niti tisti, ki bodo konkretno udeleženi, še ne vedo, kako bo zadeva potekala. »Izražena je politična volja, kaj bo praktično pomenilo na terenu, je še težko napovedati, saj še nismo naredili mikro simulacij. Imamo probleme z deložacijami, dolgovi so od 500 do 10.000 evrov. Zdaj imamo neko orodje, videli pa bomo, koliko bo operativno,« je komentiral mariborski župan Andrej Fištravec.
Pomoč pri deložacijah
»Naša komisija, ki se ukvarja s terjatvami, že zdaj v povprečju na leto odpiše med 80.000 in 100.000 evrov. V to številko so vključeni tudi osebni stečaji. Ti primeri se vlečejo določeno časovno obdobje. Ta zakon, dodatne možnosti in odpis DDV za podjetja do višine 50 evrov daje neko olajšavo. Ko bomo imeli vse potrebne podatke ministrstva z usmeritvami in aplikacijo, ki jo bo razvilo v ta namen, se bomo v skladu z našo poslovno strategijo odločali, do kakšne višine bomo odpisovali. Zdaj imamo premalo podatkov za konkretne napovedi,« je povedal direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej.
Predstavniki podjetij, ki so podpisali sporazum, sicer pozdravljajo, da se bodo »rešili« nekaterih praktično neizterljivih dolgov, ki jim bolj ko ne povzročajo le dodatne stroške. Poleg sporazuma o odpisu dolgov z občinami in gospodarstveniki, je ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti danes podpisalo tudi dogovor z Rdečim križem Slovenije, Karitasom in ZPMS o pomoči ljudem po deložacijah.
