Černigojeve freske spet v pravih barvah

Dolnja Košana – V košanski cerkvi sv. Štefana, umetnostnem spomeniku v pivški občini, so obnovili freske Avgusta Černigoja. Obnova fresk je bila sklepno dejanje deset let trajajoče obnove cerkve, tudi številnih in bogatih kamnoseških detajlov.

Košanci bodo v nedeljo, na svoj vaški praznik, zaznamovali tudi 30. obletnico smrti slikarja Avgusta Černigoja (1898–1985), umetnika, ki je med drugo svetovno vojno poslikal prezbiterij župnijske cerkve. Košana, podobno kot Slavina, je bila prafara, kar kažejo tudi stavbarske značilnosti tamkajšnje cerkve. Njen pomen oziroma pomen prafare se je zmanjšal s prihodom južne železnice, dekanijska cerkev je postala cerkev sv. Štefana v Postojni.

Poslikavo prezbiterija je leta 1944 Avgustu Černigoju zaupal narodno zavedni župnik Franc Kovačič, podobno kot so (tudi v primeru slikarja Toneta Kralja) storili številni drugi primorski župniki. Slikarju so omogočili zaslužek in ga verjetno obvarovali pred vpoklicem v vojsko ali internacijo. Černigoj je leta 1942 poslikal cerkev v Drežnici, leto kasneje cerkev na Grahovem ob Bači in v Knežaku, leta 1945 pa je poslikal še cerkev na Baču.

Černigoj je freske v košanski cerkvi naslikal v tehniki al secco, to je slikanje z nanosom barve na suho podlago, na zadnji strani podstavka kipa sv. Štefana, osrednjega izmed petih figur, sklesanih iz belega marmorja, je pustil tudi svoj »podpis«, avtoportret. Freske na sto kvadratnih metrih površine stropa prezbiterija je od letošnjega maja obnavljala restavratorka Nataša Lapanja Jazbec iz Svetega na Krasu, nad restavratorskimi deli, številnimi, ki so jih opravili v cerkvi, pa je bedela novogoriška enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Razkrili bogato zgodovino

Obnova fresk je bila pika na i desetletnega temeljitega obnavljanja cerkve, ki sta jo s študijo leta 2005 zasnovala Luka Vidmar in Ana Lavrič.

Začela se je z obnovo zvonika in fasade zvonika, nadaljevala z ureditvijo centralnega ogrevanja, zamenjavo vseh oken, izdelavo celotnega zunanjega ometa, izvedbo drenaže in odvodnjavanja, utrditvijo temeljev pod nadzorom arheologov. »Obnovili smo kamnoseške izdelke v notranjosti in na zunanjih pročeljih cerkve, ki so bili prekriti z algami, ostanki dosedanjega ogrevanja ali premazani z barvami, s katerimi so nekoč hoteli prikriti kamen, ki so ga imeli za manjvrednega. Z obnovo pa smo ponovno razkrili bogato kamnoseško dediščino cerkve,« pojasnjuje vodja gradbenega odbora Veronika Morelj iz Dolnje Košane.

Cerkev ima zdaj tudi novo ambientalno razsvetljavo. Po odkritju kamnitih oltarnih obokov v tleh, ki sta nekdaj dopolnjevala oltar, so izdelali repliki in ju ponovno vrnili k oltarju. Odpravili so tudi posege v cerkvi, s katerimi so prejšnji župniki cerkev hoteli približati svojem času, pri tem pa so notranjščino umetnostno osiromašili. Velik zalogaj pa je bilo pleskanje več kot deset metrov visokih zidov in stropa.

Financer tudi izseljenec

Zaslužen za obnovo košanske cerkve, ki je samo letos stala 54.000 evrov, je darovalec, košanski rojak iz Vancouvra Slavko Hreščak, ki je v Kanado iz Nove Sušice emigriral po drugi svetovni vojni, tam patentiral hidravlično vitlo in postal uspešni poslovnež. Denar za obnovo cerkve so Košanci dobili tudi na razpisih občine Pivka, finančno in s prostovoljnim delom pa so sodelovali številni domačini.