Tiskane izdaje
Zgroženi in besni nad izjavami Petra Gašperšiča, še preden je zasedel ministrski stol, so v Podlehniku sestavili seznam pogojev, ki jih postavljajo vladi. Zahtevam so se pridružile občine Ptuj, Hajdina, Videm in Žetale, ki jih slaba cestna povezava prav tako ovira v vsakdanjem življenju.
Podlehniški župan Marko Maučič, ki je tudi na prihajajočih lokalnih volitvah edini kandidat za županski stol v naslednjem mandatu, je jasen: »Minister mora do 1. oktobra podpisati sklep o potrditvi investicijskega programa za prvih 7 kilometrov te avtoceste. Potem bo Dars lahko objavil razpis za izvajalca in z ministrovim podpisom tudi kandidiral za evropska sredstva, ki so predvidena v investicijskem programu.«
Če ministrovega odziva ne bo, bodo po 15. oktobru pozvali in v reševanje problema vključili predsednika vlade. Če pa tudi to ne bo pomagalo, bodo »v dneh, ko po tej cesti potuje veliko ljudi ob dnevu mrtvih, začeli s stopnjevanjem državne nepokorščine in na več odsekih začeli zapirati magistralno cesto«, kot pove predsednica Civilne iniciative Podlehnik Danica Kurež.
Še celo Anton Butolen, župan občine Žetale, ki je doslej vedno zagovarjal dogovorne rešitve in ne reševanja na cestah, bo »prvič stopil k civilni iniciativi, če reševanje tega problema končno ne steče«. Tako napovedujeta tudi ptujski župan Štefan Čelan in župan Hajdine Stanko Glažar.
Župan Vidma Friderik Bračič pa opozarja, da je na tej preobremenjeni cesti v nekaj desetletjih izgubilo življenje že 42 ljudi in čas je že, da se ta žalostna statistika konča.
Cesta med Draženci (tu se konča avtocestni odsek od Maribora preko Slivnice) in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje je predvsem varnostni problem, poudarjajo vsi ob njej živeči državljani. Ob poletnih kolonah njeno prečkanje praktično ni mogoče, saj ta cesta prereže na pol dolino, križanja z njo pa so samo nivojska. »Ta cestna pot je bila v naš prostor vsiljena pred desetletji, zdaj pa že poldrugo desetletje čakamo in se trudimo, da bi jo spremenili v avtocesto in križanja z njo v izvennivojska,« poudarja Maučič.
Stanko Glažar pa tako kot vsi ob tej cesti preprosto ne razume, kako je lahko ta 13-kilometrski del ceste edini neurejeni del kar 2300 kilometrov dolge avtocestne povezave med Hamburgom in Solunom. Ta avtocestni odsek je del nacionalnega programa izgradnje avtocest in tudi - kot opozarja ptujski župan Štefan Čelan - naša obveznost v mednarodnem sporazumu o izgradnji avtocest in hitrih cest. Pred dobrim mesecem je Dars dobil
gradbeno dovoljenje za prvo polovico te ceste (7,1 kilometer od Draženc do Podlehnika. Zemljišča in stavbe, ki jih bo treba porušiti, so že odkupljeni; prvi lastniki so dobili odločbe, da se do 1. decembra letos morajo izseliti.
Je torej minister izjavo o nepotrebnosti te avtoceste izrekel »nepremišljeno ali pod vplivom treme«, kot se sprašuje Maučič? A tega ni mogoče verjeti, saj je prav sedanji minister aktivno sodeloval pri nastajanju in sprejemanju državnega prostorskega načrta za to cesto in s tako izjavo negira vse svoje prejšnje delo. Zato v Podlehniku in drugih okoliških občinah zahtevajo, da se minister čimprej sestane z njimi in da razrešijo dileme in se izognejo nesoglasjem.
