Ceste brez rednih vzdrževalnih del

Ljubljana – Direkcija za ceste (DRSC) je zaradi nejasnosti, koliko denarja bo za vzdrževanje državnih cest, v zadnjih tednih zadržala izvajanje nekaterih rednih vzdrževalnih del. Tako je na njihovem računu še vedno denar za posege v primeru prometnih nesreč, za plačilo električne energije in podobno.

Na direkciji so prepričani, da se odgovorni v vladi zavedajo, da so sredstva za zagotavljanje osnovne varnosti na cestah nujna in da bo vlada obravnavala predlog zagotovitve sredstev za te namene. Kljub takim željam vlada na tokratni dopisni seji denarja za državne ceste še ni zagotovila. Prejšnji teden je minister za infrastrukturo in prostor v odhajanju Samo Omerzel predlagal, da bi denar vzeli iz »vreče« za razvoj avtocest, ki ga Dars polni s plačilom nadomestila za uporabo zemljišč, vendar je finančni minister v odhajanju Uroš Čufer temu nasprotoval – in ne do predvidenega ponedeljkovega roka ne do dopisne seje vlade v četrtek očitno ni našel alternativne rešitve, Omerzelov predlog, ki so mu v državni avtocestni družbi nasprotovali, pa tudi ni bil sprejet.

V ponedeljek, 30. junija, se iztečejo za dva meseca podaljšane pogodbe s koncesionarji za vzdrževanje državnih cest, nov razpis pa je zaradi pritožb trenutno v razsojanju na državni revizijski komisiji (DRK). Na direkciji za ceste zdaj napovedujejo, da bodo, če bo treba, s koncesionarji spet podaljševali pogodbe. Za koliko časa, je odvisno od razpleta javnega razpisa za cestne koncesionarje.

Cestna direkcija razpisuje petletne koncesije na devetih koncesijskih območjih. Zaradi pritožb v postopku javnega naročanja so bile koncesije lani za eno leto že podaljšane, ob letošnjem izteku, 30. aprila, pa za še dva meseca.

Pritožbe koncesionarjev in obnova mostov

Na začetku junija se je sicer iztekel nov razpis za koncesionarje za vzdrževanje državnih cest, direkcija je nanj prejela prijave za vsa koncesijska območja, a tudi tri pritožbe na razpisno dokumentacijo. DRSC jih je zavrnila in predala v revizijo DRK, ki jih obravnava od prejšnjega tedna. Na razpisno dokumentacijo za ptujsko (9.) koncesijsko območje se je pritožila družba Ahac nizke gradnje, na dokumentacijo za (5.) ljubljansko in (8.) novomeško koncesijsko območje pa sta se skupaj pritožila Ahac nizke gradnje in KPL. Komunalno podjetje Ljubljana (KPL) je bilo hčerinsko podjetje propadlega koncesionarja CP Ljubljana; od stečaja CPL so si tako kot po stečaju mariborskega CPM vzdrževanje razdelili okoliški koncesionarji, torej okoliška cestna podjetja.

Poleg tega da je dve tretjini slovenskega šesttisočkilometrskega omrežja državnih cest v slabem stanju, so najbolj pereče zapore mostov. Za vseh petnajst premostitvenih objektov, na katerih od januarja veljajo omejitve, je direkcija že pred tem ukrepom naročila projekte za njihovo obnovo, medtem ko je za štiri mostove, na katerih je promet omejen štirinajst dni, naročen za le enega (Kozjek v Ušniku) od dveh na glavni obsoški cesti (G2-103). Direkcija ima denar za le dva najnujnejša projekta. Oba mostova – čez Socko in Pivko – potekata po zagotovilih DRSC po načrtu. V Prestranku je tako čez Pivko od prejšnjega tedna uveden dvosmerni promet.