Tiskane izdaje
O diskriminatornosti je vse bolj ali manj jasno že od uvedbe vinjetnega sistema. Diskriminirani so občasni uporabniki avtocest, in to ne glede na državljanstvo in kraj bivanja; v resnici so se v najbolj priviligiranem položaju znašli redni uporabniki avtocest. Takšni so pač pavšali. Drugo vprašanje pa je, kako deluje in bo deloval bruseljski aparat. Kljub uzakonjeni spremembi še ni gotovo, ali se bo gonja proti Sloveniji končala.
Dolgo je že tudi jasno, da vinjetni sistem z relativno nizkimi cenami dolgotrajnih nalepk ustreza domačim uporabnikom. Zaščitnik nizkih cen bo vedno pripoznan kot tak; v politiki to pač pride prav. Še bolj pa je jasno, da bo s financiranjem avtocestnega sistema iz leta v leto več težav. Posebno po letu 2005, ko so bila proračunska sredstva - kljub veljavnemu zakonu o bencinskem tolarju - zmanjšana na minimum. Tudi politika prelaganja bremen na prihodnje rodove je za marsikoga kratkoročno in politično priročna. Da pa je vinjetni sistem ekonomsko nevzdržen, je dejstvo. Še prejšnje odprto-zaprto sračje gnezdo je bilo ob dograjevanju cest in njihovem cestninjenju primernejše.
Opozorilo poslanca (in predsednika državnega zbora) Pavla Gantarja, da nas bo ta sistem tolkel po glavi zaradi prihodnjih stroškov, je še kako upravičeno. Toliko bolj, ker je žal realna njegova napoved, da se vinjetnega sistema ne bomo več znebili, tudi če bi to hoteli. Pa je bila še pred dobrim letom Slovenija na dobri poti, da bi uvedla sistem pravičnega cestninjenja v prostem prometnem toku - ne le za tovorni promet, kjer je bila podražitev neizogibna, ampak tudi za osebni promet. Upanje na brezplačnost je ob velikih dolgovih državne avtocestne družbe za že zgrajeno - in brez planiranega - popolna utopija. Se pa lepo sliši.
Prejšnja vlada je pred uvedbo nalepk že pripravila povsem izvedljiv načrt uvajanja cestninjenja v prostem prometnem toku. Izbran je bil celo satelitski sistem, ki bi ga bilo mogoče s primerno formalnopravno ureditvijo in brezplačno uporabo ameriških satelitov - tako namreč cestninijo v Nemčiji tovorni promet - hitro uvesti. (Res pa je osebnega prometa več, vozila so manjša, zato bi bil nadzor težji.) Navigacijski sprejemniki niso več ne pregrešno dragi ne preveliki. Predvsem pa ne bi bili obvezni, saj bi vozniki lahko na cestomatih pač vnaprej plačali predvideno pot.
A za vse to ni prave politične volje. Z uvedbo vinjetnega sistema je bil v cestninjenju narejen velik korak nazaj. Dokazovanje njegovih zagovornikov, da je bilo lani v drugem polletju nabrano več denarja kot v prvem, je na povsem trhlih nogah. Vsa leta doslej je druga polovica leta prinesla 55 odstotkov prihodkov, prva pa 45. Podatki o letošnji prodaji - in poudarjanje, češ da je šele maj - so sploh popolno zavajanje. Kdo pa bo v drugi polovici še kupil letno nalepko? Občasni uporabniki pač ne. Tudi če bi še naprej plačevali šestmesečne nalepke, prihodkov ne bi bilo dovolj. Pa ne samo zaradi krize.
Iz četrkove tiskane izdaje Dela
