Tiskane izdaje
Ljubljana – Pravniki Matej Accetto, Klemen Jaklič, Rajko Knez in Marijan Pogačnik so kandidati za nove štiri ustavne sodnike, ki po presoji predsednika države Boruta Pahorja lahko računajo na dovolj veliko politično podporo poslancev državnega zbora.
Tako je po treh krogih posvetovanj s poslanskimi skupinami sporočil šef države, ki je listo z imeni kandidatov tudi že poslal v državni zbor. Ali bo poslancem uspelo še na seji, ki bo 20. marca, glasovati o novih ustavnih sodnikih, še ni znano. Za danes je že sklicana seja mandatno-volilne komisije, na kateri bodo predvidoma odločali o novih članih fiskalnega sveta.
Po informacijah iz preteklih dni o vezani politični trgovini med koalicijo in SDS glede izbire treh članov fiskalnega sveta, ki za izvolitev potrebujejo najmanj 60 glasov podpore, in štirih novih ustavnih sodnikov (46 glasov, glasovanje je tajno, kar pomeni, da so presenečenja mogoča) nekateri še vedno predvidevajo, da bodo poslanci najprej glasovali o fiskalnem svetu in od izida tega glasovanja bodo znane odločitve o novih ustavnih sodnikih. Ali bo vse to še ta mesec, je vprašanje. Za prihodnji teden namreč Pahor najprej načrtuje ločeno javno predstavitev kandidatov, šele nato naj bi se do njih opredeljevala tudi politika.
Omajani ugled
Iz ZL so že sporočili, da pri teh glasovanjih ne bodo sodelovali, saj se ne strinjajo s tem, da je predsednik republike »aktivno podprl trgovino med Janšo in Cerarjem«. Luka Mesec pravi: »V Združeni levici smo prejšnji teden predsednika Pahorja pozvali, naj prepreči politično trgovanje z ustavnim sodiščem in ne dovoli sočasne izvolitve fiskalnega sveta in ustavnih sodnikov. Pahor je takrat izrazil razumevanje in podporo, zdaj pa se je kljub temu odločil, da predloge kandidatov za ustavne sodnike že zdaj posreduje državnemu zboru. S tem je omogočil in aktivno podprl politično trgovanje, kar bo dodatno spodkopalo že tako načeto zaupanje v ustavno sodišče.«
Kdo so štirje kandidati?
Foto: Jure Eržen/Delo
Dr. Matej Accetto
Triinštiridesetletni izredni profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete od leta 2013 predava evropsko pravo. Od leta 2013 do leta 2016 je poučeval kot Gulbenkianov profesor na lizbonski Católica Global School of Law. V Ljubljani je diplomiral leta 2000 in šest let pozneje še doktoriral. Magistriral je na Harvardu. Službene obveznosti so ga odpeljale še na Sodišče EU v Luksemburg, nekaj časa je preživel na univerzi v Cambridgeu, pekinški akademiji za družboslovne znanosti, univerzi v Irkutsku in v Kõszegu na Madžarskem. Kot gostujoči predavatelj je bil tudi v Københavnu, Tokiu, Kjotu, Gradcu, na univerzah v Islandiji, Litvi, BiH in Švici.
Foto: Dokumentacija Dela
Ddr. Klemen Jaklič
Dvainštiridesetletni dvojni doktor prava je po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti iz ustavnega prava magistriral na Univerzi Harvard in doktoriral na Univerzi Oxford. Svoj drugi doktorat, prav tako iz ustavnega prava, je opravil na Harvardu in zanj prejel nagrado za najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne misli. Poučuje na Harvardu, po doktoratu leta 2008 predava o človekovih pravicah, ustavnem in evropskem pravu, etiki in globalni pravičnosti. V letih od 2008 do 2012 je bil slovenski član Beneške komisije. Je soavtor komentarja slovenske ustave in avtor prvega slovenskega prevoda in komentarja ustave ZDA.
Foto: Dokumentacija Dela
Dr. Rajko Knez
Oseminštiridesetletni redni profesor je na mariborski pravni fakulteti magistriral leta 1996, doktoriral pa leta 2000, po predhodni pripravi doktorata v ZDA. Od leta 1993 se primarno ukvarja s pravom EU. Nekatere učne predmete o varstvu okolja in narave ter medijskem pravu predava tudi na drugih članicah mariborske univerze. Kot gostujoči predavatelj občasno predava na pravni fakulteti Univerze na Dunaju, Gradcu in Zagrebu. Je nosilec Jean Monnet Center of Excellence in ima pridobljen naziv Jean Monnet Professor. Je član Meddržavnega sodišča v Haagu in tudi arbiter Stalne arbitraže na Gospodarski zbornici Slovenije.
Foto: Dokumentacija Dela
Dr. Marijan Pavčnik
Enainsedemdesetletni akademik je redni profesor teorije in filozofije prava na ljubljanski pravni fakulteti in od leta 2009 redni član SAZU. Na poklicni poti je bil tudi sodnik in član sodnega sveta. Večkrat je bil predstojnik katedre za teorijo in sociologijo prava. Je avtor prve knjige Teorije prava (1997), njegova dela odmevajo predvsem v nemškem in angleškem prostoru. Kot soavtor je zasnoval in (so)uredil več knjig, ki raziskujejo pomembna vprašanja prava, kot so temeljne pravice, ustavno sodstvo in pravna država. Od leta 2011 je član izvršilnega odbora Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo, od leta 2010 pa član Evropske akademije.
