Tiskane izdaje
Krško – Krški srednješolci so se iz Siska, kjer so drugič nastopili na tekmi solarnih vozil, znova vrnili s prepričljivo zmago. A vsaj tako kot z zmagovalnim časom so preostalih 19 ekip navdušili s tehnološko nadgradnjo vozila. Parkirni senzorji, vzvratna kamera in najsodobnejše luči v celoto povezuje skupen računalnik, ki je eden od korakov k daljinsko vodenemu vozilu.
»Naš cilj ni, da bi naredili avtomobil za vožnjo po cestah, temveč nanj gledamo kot na učni avto. Hkrati želimo javnosti prikazati, v katero smer se razvija industrija. Električna vozila je treba tudi polniti. Izkoristek sodobnih sončnih panelov A-razreda, ki jih še ni na avtomobilih, je približno 20 odstotkov,« je dejal profesor na srednji tehnični in poklicni šoli v Krškem Andrej Kozinc: »Že lani smo se pogovarjali o daljinsko vodenem vozilu. Gremo po korakih. Brez signalizacije ta cilj ni dosegljiv. Prihodnje leto je v načrtu zavorni sistem ABS.«
Druga velika novost na vozilu, ki je bilo zaradi posodobitev že letos z 235 kilogrami pet kilogramov težje kot lani, naj bi bilo v prihodnjem šolskem letu vzmetenje. Zanj bo odgovoren Blaž Novšak, ki je lani kot prišlek na šolo dobil mesto v ekipi predvsem zaradi majhnosti. Tehtal je dobrih 40 kilogramov.
»V letu dni sem pridobil deset kilogramov in zrasel deset centimetrov,« Blaž z nasmeškom na obrazu pove, da jim konkurenca v Sisku letos ni mogla slediti, čeprav je bilo njihovo vozilo skupaj z votnikom 15 kilogramov težje: »Na približno 1740 metrov dolgi progi smo v konkurenci 16 vozil v naši kategoriji (vsaj tri kvadratne metre sončnih panelov in 80 kilogramov težka baterija ter motor do 1,5 kilovata moči) dosegli čas dve minuti in 25 sekund. Druga ekipa je za nami zaostala za 16 sekund, tretja je za progo porabila že več kot tri minute.«
Ustvarjalno učenje
Štiri ekipe so v soboto na Hrvaškem nastopale zunaj konkurence. Štiri sekunde je bila od slovenske hitrejša le ena z mnogo močnejšim motorjem in lažjim akumulatorjem (20 proti 84 kilogramov).
Kljub zmagam na cesti je novo znanje, ki ga mladi pridobijo med projektom, kot bo na poti do naziva strojni tehnik Blaževo konstruiranje vzmetenja, ključni cilj solarne zgodbe. Dva starejša dijaka četrtih letnikov sta v okviru poklicne mature ravno včeraj zagovarjala strokovni nalogi o elektroniki v solarnem vozilu in polnjenju akumulatorjev s pomočjo sončnih celic.
»Če bo Blaž želel poskusno vožnjo z vzmetenjem, bo v tretjem letniku moral biti delaven,« se pošali drug mentor mladim, profesor Jože Požun. »Delal bo sam zase, zagotovo bo dobro opravil svojo nalogo,« ga v smehu prekine ravnatelj šole Jože Pavlovič. Kako zahtevna je naloga za najstnika, pove letošnje tekmovanje, ko so konstruktorji marsikaterega vzmetenja po ulicah Siska pobirali odpadla kolesa. »Avtovleka je bila kar nekajkrat v uporabi,« se nasmehne Anej Mrvič, glavni električar krškega solarnega vozila.
Od magneta
Vse omenjene komponente so integrirane v skupnem računalniku, nad katerim so bili udeleženci in mentorji preostalih ekip navdušeni. Drugi računalnik skrbi za pravilno delovanje pogonskega sklopa. Različne komponente, vgrajene v krški solarni bolid, so narejene iz osnovnih sestavnih kosov, pove Jože Požun: »Krmilni sistem je bil narejen v šolski delavnici. Kupljeni so bili osnovni elementi, kot sta navaden magnet in senzor, ki reagira na magnetno polje in ustvarja impulze. Ti prehajajo v elektronski sistem, ki so ga sestavili na šoli. Izdelali so tudi analogni prikazovalnik, kjer je hitrost mogoče določiti glede na število prižganih LED-lučk, prek računalnika pa nato hitrost prikazuje tudi LCD-zaslon.«
In kakšna je končna hitrost krškega sončnega vozila? Odgovora kljub številnim elektronskim in mehanskim sistemom še ne poznamo, pravi Anej. Treba bo počakati do tretjega tekmovanja srednjih tehničnih šol v Sisku: »LCD-zaslon hitrosti, večje od 60 kilometrov na uro, ne prikaže. Preprosto sem v programu pozabil izbrisati vrstico z omenjeno omejitvijo. Gre pa vsekakor več kot 60 kilometrov na uro.«
