»Zloraba je vedno mogoča, a bolj nevarna, če si jo privošči oblast«

»Opozicija je tista, ki mora nadzorovati oblast,« pravi Ciril Ribičič, ki je prepričan, da sama sestava Knovsa ni težava. Medtem je Rajko Kozmelj zanikal informacije, da odhaja z vrha Sove. 

Objavljeno
19. februar 2020 12.08
Posodobljeno
19. februar 2020 12.21
Ciril Ribičič pravi, da je zloraba vedno mogoča, a vedno bolj nevarna, če si jo privošči oblast in ne opozicija. FOTO: Jure Eržen/Delo
Glede dogajanja okoli Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) smo se pogovarjali tudi s Cirilom Ribičem. Ta je vodil parlamentarno komisijo za poslovnik, ko so nastajali dokumenti o delovanju Knovs, v kateri ima večino opozicija. Opozarja, da sama sestava Knovsa ni težava.

»To je jasno, da je nadzor v rokah opozicije, saj so zlorabe po definiciji možne na strani oblasti in ne opozicije. Opozicija mora nadzorovati oblast, ki ima več možnosti, tako na primer na področju kadrovanja, na področju oblikovanja predpisov … Pri oblikovanju rešitev smo se naslonili takrat na nemško ureditev,« se spominja.

Pri oblikovanju niso razmišljali o morebitnih zlorabah Knovsa v politične namene. »Zloraba je vedno mogoča. Ampak, kot rečeno, zloraba je vedno bolj nevarna, če si jo privošči oblast in ne opozicija. Na načelni ravni ureditev ni sporna, če se pa stvari v praksi zlorabljajo, je oblast tista, ki  mora znati ravnati tako, da zlorabe prepreči in da javnosti pokaže kaj je zloraba in kaj ni,« dodaja.

Direktor Sove Rajko Kozmelj je za Delo zanikal informacije, ki so jih objavili nekateri mediji, da odhaja s položaja prvega moža obveščevalcev. »Do zadnjega dneva podpore predsednika vlade bom delal z enakim tempom,« pravi Kozmelj.
 

 

Kozmelj: Politika zlorablja svojo nadzorstveno funkcijo


image
Direktor Sove Rajko Kozmelj. FOTO: Leon Vidic/Delo
V nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo je direktor Sove Rajko Kozmelj ocenil, da se Knovs očitno zlorablja za politične namene. Sam nadzor nad delom obveščevalnih služb pa da ni dovolj strokoven. »Pri nadzoru so nujne strokovne kompetence. Tudi med neformalnimi deli nadzorov Knovsa pri nas smo se že večkrat pogovarjali o tej potrebi. Politični nadzor pa se, to je zame zdaj očitno, zlorablja. Že ob več priložnostih sem izpostavil nujnost nadzora, ki bi ga opravljalo neodvisno in strokovno tehnično telo, v katerem bi bili izkušeni in visoko usposobljeni strokovnjaki s posameznih tehničnih in drugih področij kot npr. varstva človekovih pravic in svoboščin. Zavedati se je treba, da je tehnološki napredek zadnjih let tolikšen, da sta razumevanje in nadziranje ukrepov, ki se izvajajo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, možni le, če tisti, ki nadzira, ve, kaj gleda in kaj vidi, kateri digitalni procesi potekajo s pomočjo naprav, ki se jih pokaže nadzornikom ... V agenciji si želimo strokovnega nadzora, s tem političnega nadzora seveda ne izključujem. Poudariti pa želim, da je kompetentnost pri nadzoru ključna,« je poudaril.