Civilna gibanja proti odpravi odškodnin za kmetijska zemljišča

Koper – »Predlagana sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi ukinila odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je nadvse nevarna za razvoj in obstoj slovenske države.« To je pred državnozborsko obravnavo zakona včeraj izjavil predsednik Združenja zakupnikov kmetijskih zemljišč Slovenske Istre Jožef Horvat.

Sprejetje takšne novele zakona bi odprl pot špekulantom pri posegih v prostor. »Sprememba sploh ni tako nedolžna, saj poenostavlja posege v prostor. S tem bi hitreje prišli do veliko cenejših postopkov, s katerimi se uničujejo zemljišča,« je dejal Jože Horvat. Prepričan je, da bi to poslabšalo kakovost zraka, zemlje, vode in zdravja prebivalstva. Zato bi morali takšno spremembo zakona preprečiti. »Zemlja je temeljni pogoj za preživetje. Če bi določilo zakona sprejeli, bi veliko lažje izpeljali načrtovano gradnjo igrišča za golf v Sečovljah (66 hektarov), na Baredih nad Izolo (75 hektarov), lažje bi širili dejavnost Luke Koper pri ankaranski Bonifiki (50 hektarov) in spreminjali kmetijska zemljišča pri Kemiplasu (33 hektarov).«

Irena Vrhovnik iz Kmetijske svetovalne službe v Kopru je zatrdila, da je Slovenija na evropskem repu s samo 886 kvadratnimi metri obdelovalnih zemljišč na prebivalca pa tudi hektarski donos je manjši od evropskega povprečja. Napoveduje, da bo finančni krizi sledila prehranska. Krčenje kmetijskih zemljišč je tudi v nasprotju s smernicami EU. »Slovenija uvaža vsako leto za 800 milijonov evrov hrane. Če bi del te hrane pridelali sami, bi to pomenilo prihranek za slovensko gospodarstvo.« Predsednica Kmetijske zadruge Agraria Jožica Bolčič je nasprotovala temu, da si piranski turizem še zmeraj prizadeva urediti igrišče za golf v Sečovljah. Sporno se ji zdi načrtovanje pokopališča v Vinjolah pri Luciji, dva kmetovalca pa sta zaskrbljena, ker ne moreta do dodatnih obdelovalnih površin. Prav tako bo kmetijske površine uničila obalna hitra cesta Jagodje–Lucija, kot jo je predvidel državni prostorski načrt pred več leti.

O tem, da bi manjkajoča zemljišča pridobivali na račun vse bolj zaraščenih obdelovalnih površin na Krasu in v Istri, pa so predstavniki civilnih gibanj menili, da bi bila gotovo slabša od tistih, ki jih hočejo zdaj pozidati za različne namene.