Civilna iniciativa gre v ustavno presojo o črpalni elektrarni Kozjak

Maribor – Pritožba na uredbo ni možna in je dokončna, sporočajo z ministrstva za okolje in prostor. »Ves čas sprejetja prostorskega načrta smo opozarjali in dokazovali, da so kršeni številni predpisi – zakon o varstvu okolja, o prostorskem načrtovanju in drugi. A šele zdaj, s sprejeto uredbo, imamo podlago za pravno ukrepanje,« je povedal predsednik Ekološkega društva Kozjak - Dragučova Borut Holcman. Prvo in pravzaprav edino pravno sredstvo, ki ga imajo, je ustavna presoja, ki jo nameravajo vložiti takoj po objavi uredbe v Uradnem listu RS, še preden postane pravnomočna, je povedal Holcman.

Z ministrstva za okolje in prostor (MOP) sporočajo, da uredba ni pravni akt, ki bi imel pravni poduk in se nanjo ni mogoče pritožiti, zato je dokončna. Vse presoje vplivov in pripombe zainteresirane javnosti se upoštevajo med umeščanjem objektov v prostor med pripravo državnega prostorskega načrta, pojasnjujejo na MOP. To je državni prostorski načrt sprejelo na pobudo ministrstva za gospodarstvo oziroma Dravskih elektrarn kot investitorja v gradnjo elektrarne in daljnovoda.

Predlagajo južno traso

V civilni iniciativi, združeni v Ekološkem društvu Kozjak - Dragučova, ne nasprotujejo sami črpalni elektrarni, ampak si prizadevajo preprečiti predvsem gradnjo dobrih 22 kilometrov dolgega daljnovoda od elektrarne čez Kozjak do pesniške doline, kjer bi se navezal na obstoječi daljnovod Slovenija–Avstrija. Trasa gre čez pretežno ohranjeno naravno okolje Kozjaka in bi s kar 100-metrskim pasom močno posegla v okolje. Prizadetih bi bilo tudi več kot 100 lastnikov zemljišč, čez katera bi potekal daljnovod največje napetosti (dva krat 400 kilovoltov). V civilni iniciativi opozarjajo, da bi morali uporabiti tako imenovano južno traso ob strugi reke Drave, ki bi bila okoljsko veliko manj sporna (a je za investitorja ekonomsko manj privlačna).

Dravskim elektrarnam daje sprejet prostorski načrt podlago za pridobitev gradbenih dovoljenj za 340 milijonov evrov vreden projekt gradnje črpalne elektrarne Kozjak in povezovalnega daljnovoda. Vendar je to šele začetek, je ob nedavnem obisku vlade v Mariboru priznal direktor DEM Viljem Pozeb, saj morajo pridobiti številna zemljišča za traso daljnovoda bodisi z odkupom bodisi s pridobitvijo služnosti. Takrat je ministrica za gospodarstvo Darja Radić domačine razburila z izjavo, da gre pri črpalni elektrarni za projekt, ki je »preveč pomemben, da bi se mu odpovedali zaradi parcialnih interesov«.

V civilni iniciativi se zavedajo, da lahko država lastnike razlasti po zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, sprejetem oktobra lani. Holcman meni, da je tudi ta »alibi zakon«, kot ga je poimenoval, »totalno neveljaven,« saj krši ustavo in mednarodne zakone.