Ljubljana − Civilna zaščita RS lahko v primeru, da bo v Slovenijo prišlo večje število beguncev, pomaga z nastanitvenimi zmogljivostmi ali drugimi materialnimi sredstvi, je za STA povedal njen poveljnik Srečko Šestan. A nastanitvene zmogljivosti niso velike, predvsem pa ne trajne. »Ponudimo lahko nastanitev do 3000 ljudi, pretežno v šotorih,« je dejal Šestan.
Po njegovih besedah gre za zmogljivosti, ki jih ima civilna zaščita za potrebe domačega prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč. Kot je poudaril, zmogljivosti niso primerne za trajno rešitev, posebej ne v zimskem času.
Ko se je leta 1991 na območju nekdanje Jugoslavije razplamtela vojna, je Slovenija sprejela 16.000 beguncev, a Šestan ne verjame, da bi bila toliko beguncev sposobna sprejeti tudi danes.
»Takrat smo begunce večinoma namestili v nekdanjih vojašnicah, danes pa je le še malo teh vojašnic v državni lasti ali pa so v slabem stanju,« je dejal.
Sedanji načrt sicer neuradno predvideva, da bi begunce, ki bi prišli v Slovenijo, zbrali v predvidoma šestih zbirnih centrih (Grad, Lendava, Podlehnik, Brežice, Črnomelj, Ilirska Bistrica). Tam bi jih evidentirali, nato pa razvrstili naprej.
Tiste, ki bi zaprosili za azil, bi napotili v azilne domove oziroma v druge podobne objekte, če bi se pokazala potreba. Tiste, ki jih lahko vrnejo v državo prihoda oziroma matično državo, bi nastanili v Centru za tujce Postojna in že omenjenih šestih zbirnih centrih.
Tisti, ki jih ni mogoče vrniti, pa bi dobili dovoljenje za zadrževanje v državi, nastanili »pa bi jih lahko v objektih z nižjim standardom«. Vendar pa Šestan omenjenih postopkov in možnosti nastanitev noče komentirati, saj gre po njegovih besedah za pristojnost notranjega ministrstva.