Tiskane izdaje
Ljubljana – Nosilci nekaterih najpomembnejših funkcij v večini državnih organov in nekaterih javnih ustanov ne morejo biti člani organov političnih strank. Za zaposlene v policiji in vojski velja, da ne smejo biti niti njihovi člani. To jim prepoveduje ustava, a ker je politična pripadnost človekova pravica, je za nekatere ta prepoved neustrezna.
Damir Orehovec je član stranke SMC in vodja svetniške skupine v mariborskem mestnem svetu. Od maja lani je tudi član programskega sveta RTV Slovenija, ki sprejema programske standarde največje medijske hiše pri nas.
Članstvo Orehovca je kljub temu skladno z zakonom o RTV, saj ta določa, da programski svetniki ob imenovanju in v petih letih pred tem ne smejo biti člani organov političnih strank, torej kongresa in nadzornega odbora.
Če v programskem svetu javnega servisa naknadno ugotovijo, da kateri od članov ne izpolnjuje pogojev za članstvo, s tem seznanijo državni zbor in mandatno-volilno komisijo. Nazadnje so pred tremi leti zaradi kršenja teh pogojev razrešili dva svetnika.
Policija in vojska
Politično prepričanje je po slovenski ustavi ena od temeljih človekovih pravic. S prepovedjo članstva v političnih strankah jo ta omejuje le pripadnikom policije in obrambnih sil. »Člen so sprejeli ob samostojnosti, ko ni bilo jasno, ali bodo nove demokratične procese podprli tudi v vojski in policiji,« se spominja nekdanji ustavni sodnik dr. Igor Kaučič.
Zdaj se mu zdi ta člen nekoliko zastarel kot popolnoma neustreznega pa ga ocenjuje dr. Jurij Toplak s Pravne fakultete Maribor: »Vsakdo bi moral imeti pravico do združevanja z drugimi, tudi v politične stranke. Te ne nazadnje niso nekaj slabega, saj naj bi delovale za ljudi, zato si želimo, da bi se ljudje politično uresničevali.«
Politične pripadnosti ljudem ne moremo odvzeti, nadaljuje, tudi če jim to prepovemo. Seveda pa to ne pomeni, da sme politično prepričanje vplivati na delo policistov, vojakov in drugih javnih uslužbencev.
Neodvisnost določa tudi notranji pravilnik Slovenske vojske, ki vojakom določa, da med službenim časom in opravljanjem vojaške službe ne smejo politično delovati niti se udeleževati aktivnosti političnih strank, razen v primeru opravljanja službenih zadev.
Sodniki in javni uslužbenci
V pravosodju ni predpisa, ki bi neposredno prepovedoval zaposlovanje v sodstvu zaradi članstva v političnih strankah, so pojasnili na vrhovnem sodišču. A posamezne določbe v ustavi, zakonih, etičnih kodeksih in sodnem redu ločujejo določila pri zaposlovanju za položaje sodnikov, ki so funkcionarji, in drugih, ki so javni uslužbenci.
Najpomembnejša je ustavna določba, ki velja za sodnike. Ta pravi, da je funkcija sodnika nezdružljiva s položaji v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank. To podpira tudi zakon o sodniški službi.
Za javne uslužbence velja kodeks ravnanja javnih uslužbencev. Po njem ne smejo opravljati funkcij, nezdružljivih z javnimi nalogami, pravicami in obveznostmi javnega uslužbenca. Na podlagi zakona mora zato ta navesti članstvo v organizaciji ali povezanost z organizacijo, ki bi lahko vplivala na njegov položaj ali opravljanje njegovih dolžnosti.
Za KPK ni ovir
Samostojen in neodvisen državni organ Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v področnem zakonu in internih aktih nima določenih pogojev in omejitev pri zaposlovanju uslužbencev, ki so člani političnih strank ali člani njihovih organov, pravijo v službi za odnose z javnostjo na KPK.
Zaradi tega so pri zaposlovanju zavezani spoštovanju določb zakona o javni upravi in drugih področnih predpisov, ki urejajo zaposlovanje v državnih organih. Ti ne določajo, da se člani političnih strank in člani njihovih organov na komisiji ne morejo zaposliti. Podatki o članstvu v politični stranki so občutljivi osebni podatki, menijo, zato KPK kot delodajalec nima podlage, da od zaposlenega zahteva njihovo razkritje.
